V Parizu izbruhnil požar v katedrali Notre Dame - zrušil se je 93 metrov visok stolpič

Požar, katerega obsega še niso ocenili, je izbruhnil v ostrešju cerkve, so sporočili gasilci, ki so klic na pomoč prejeli okoli 18.50. Po poročanju francoske televizije BFMTV so zgradbo evakuirali in zavarovali območje okoli nje. Na kraju požara so številna gasilska vozila z več lestvami. Na posnetkih, objavljenih na družbenih medijih, je videti visoke plamene ognja in gost dim, ki se kadi iz strehe te gotske katedrale. V požaru se je zrušil tudi 93 metrov visoki stolpič.

Cries erupt from crowds of onlookers as the Notre Dame cathedral's spire collapses amid raging fire. https://t.co/ib0IbvWeJ8 pic.twitter.com/xpCOJEsOcQ

— ABC News (@ABC) 15 April 2019

Ravno minuli teden so s tega stolpiča, ki se je dvigoval nad križiščem transepta in glavne ladje, zaradi restavriranja odstranili 16 bronastih kipov. Namestnik pariške županje je povedal, da se je stolpič zrušil navznoter in da gasilci skušajo rešiti vsa tamkajšnja umetniška dela. Tiskovni predstavnik katedrale Andre Finot je povedal, da je požar zajel leseno strukturo, ki podpira streho. "Vse gori," je dejal.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je zaradi požara odpovedal za danes načrtovan govor o ukrepih po razpravi, ki jo je sprožil v odgovor na proteste rumenih jopičev. "Kot vsi sodržavljani sem nocoj žalosten, ko vidim goreti ta del nas," je tvitnil predsednik, ki je s premierjem Edouardom Philippom in več ministri nato obiskal kraj požara.

Notre-Dame de Paris en proie aux flammes. Émotion de toute une nation. Pensée pour tous les catholiques et pour tous les Français. Comme tous nos compatriotes, je suis triste ce soir de voir brûler cette part de nous.

— Emmanuel Macron (@EmmanuelMacron) 15 April 2019

Kraj požara je obiskala tudi županja prestolnice Anne Hidalgo. Prispel je tudi pariški tožilec, saj so že sprožili preiskavo požara. Območje okoli katedrale so zaprli. Več sto ljudi pa se je zbralo na bližnjih mostovih.

Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je v izjavi požar v katedrali ocenil kot žalosten prizor. "Pariška katedrala pripada vsemu človeštvu in je navdihnila veliko pisateljev, slikarjev, filozofov in obiskovalcev z vsega sveta,"je še dejal Juncker.

"Notredamska katedrala v Parizu je katedrala celotne Evrope. Vsi smo danes s Parizom," je na Twitterju zapisal predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Ameriški predsednik Donald Trump je v tvitu požar označil za groznega in svetoval, da bi pri gašenju uporabili vodna letala. "Treba je hitro ukrepati", je dodal.

Iz francoske škofovske konference so medtem sporočili, da "gori pomemben kraj katoliške cerkve". Vatikan je katedralo označil za "simbol krščanstva v Franciji in drugje po svetu". V odzivu so zapisali še, da molijo za gasilce in vse, ki se trudijo, da bi dramatično situacijo obvladovali.

Katoliška cerkev v Sveti deželi prav tako izkazuje solidarnost z vsemi, ki se borijo z ognjem, hkrati pa upa, da ogenj ne bo povzročil večje škode. Izrazili so tudi upanje, da ogenj ni bil podtaknjen.

Organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je ob požaru sporočila, da stoji Franciji ob strani pri rešitvi in obnovi katedrale, te "neprecenljive dediščine". Audrey Azoulay, generalna sekretarka Unesca, je dodala, da agencija spremlja napore za pogasitev požara, ki je zajel katedralo, ki je eden simbolov Pariza in Francije. V tvitu je še spomnila, da je bila notredamska katedrala na Unescov seznam kulturne dediščine uvrščena leta 1991.

Notredamska katedrala sodi med zakladnice svetovne gotske arhitekture. V notranjosti je med drugim eden največjih mozaikov na svetu, kjer je upodobljen Kristus z iztegnjenimi rokami.

Nazadnje je katedrala utrpela večjo škodo med francosko revolucijo v 18. stoletju med nasiljem proti katolikom. Obe svetovni vojni pa je prestala večinoma nepoškodovana.

V sredini 12. stoletja se je pariški škof Maurice de Sully odločil za gradnjo nove bazilike po vzoru tiste iz Saint Denisa, kjer so grobovi francoskih kraljev. Dela so bila dokončana šele leta 1344. Do francoske revolucije se je cerkev imenovala Palais de la Cite. Napoleon jo je leta 1802 vrnil Cerkvi. Njeni prostori so bili priča številnim kronanjem, med drugimi so tu okronali Napoleona Bonaparteja.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ