V parlamentu prostor le za za enega Janeza Janšo, v njem pa ne bo tudi nekaj znanih Slovencev!

4. 6. 2018, 14:23 | Aktualno | Vir: STA
V parlamentu prostor le za za enega Janeza Janšo, v njem pa ne bo tudi nekaj znanih Slovencev! (foto: profimedia) profimedia

Zaradi proporcionalnega volilnega sistema z volilnimi okraji, ki velja v Sloveniji, ni nujno, da so v DZ izvoljeni tisti kandidati, ki dobijo največ glasov. Med poslanci, izvoljenimi v nedeljo, so tako nekateri prejeli več tisoč, drugi pa le nekaj sto glasov. Volilna aritmetika pa je nekatere stala uvrstitve v DZ.

Zmagovalka nedeljskih volitev SDS je najbolj prepričljivo slavila v Grosuplju, kjer je za poslansko funkcijo kandidiral prvak te stranke Janez Janša. V tem okraju je stranko podprlo več kot 39 odstotkov volivcev, Janša pa je dobil 6960 njihovih glasov.

Janša je imel sicer v Grosuplju za protikandidata soimenjaka, umetnika in aktivista z enakim imenom, ki pa je zbral 1093 glasov in v DZ ni bil izvoljen. V Grosuplju sta za poslanski stolček neuspešno kandidirala tudi minister za infrastrukturo Peter Gašperšič in glavni tajnik NSi Robert Ilc.

Zanimivo je bilo tudi v Kamniku, kjer se je s tamkajšnjim županom, predsednikom LMŠ Marjanom Šarcem, pomerilo kar nekaj znanih imen. Šarec je v tem okraju dobil daleč največ glasov, 6122 oziroma dobrih 36 odstotkov glasov volivcev. V DZ se je iz tega okraja uvrstil tudi predsednik NSi Matej Tonin, ki so mu volivci namenili 2456 ali slabih 15 odstotkov glasov.

Hojs dobil več od Tonina, a ostal zunaj

Več glasov kot Tonin je sicer v Kamniku prejel kandidat SDS Aleš Hojs (3115), a se zaradi volilne aritmetike ni uvrstil v DZ. Povratek v DZ ni uspel dosedanji poslanki DeSUS Julijani Bizjak Mlakar, ki jo je v Kamniku podprlo 415 volivcev.

V volilnem okraju Ljubljana Bežigrad II pa sta se pomerila predsednik DZ Milan Brglez in koordinator Levice Luka Mesec ter se oba uvrstila v DZ. Dvoboj je tam dobil Mesec, ki ga je izbralo 2319 volivcev, za Brgleza pa jih je glasovalo 1555. V tem okraju je na listi SD kandidiral tudi dolgoletni sindikalist Dušan Semolič, ki pa je zbral 999 glasov volivcev in se ni uvrstil v DZ.

Med ostalimi predsedniki strank, ki jim je uspel preboj v DZ, je denimo predsednik SMC Miro Cerar v okraju Ljubljana Vič-Rudnik III prejel 1618 glasov oziroma 16,76 odstotka volivcev. To sicer ni bil najboljši rezultat v tem volilnem okraju, saj je več glasov (1747) prejel kandidat SDS Zvone Čadež, ki pa v DZ ni bil izvoljen.

Predsednik SD Dejan Židan se je za izvolitev potegoval v enem od murskosoboških volilnih okrajev in zbral 2771 glasov ali 21,31 odstotka.

SNS, ki se je po dveh mandatih vrnila v DZ, je največ glasov volivcev dobila v Slovenskih Konjicah, kjer je kandidiral njen predsednik Zmago Jelinčič. Tam se je uvrstila na tretje mesto, Jelinčič pa je dobil 1005 volilnih glasov.

Volilni sistem pa je stal uvrstitve v parlament predsednika DeSUS in Stranke Alenke Bratušek. Predsednica slednje Alenka Bratušek se je za vstop v DZ potegovala v dveh kranjskih volilnih okrajih: v vsakem je zbrala po približno 1200 glasov in se uvrstila na tretje oziroma četrto mesto, a to ni zadostovalo za izvolitev.

Precej manj uspešen je bil predsednik DeSUS Karl Erjavec, ki ga je v Tržiču izbralo le 392 volivcev, njegova stranka pa se je uvrstila na sedmo mesto.

Estradniki niso pritegnili dovolj volivcev

Na tokratnih volitvah so sicer v marsikateri stranki stavili tudi na v javnosti prepoznavne obraze, med njimi igralce, glasbenike in športnike, a pri tem niso bili najbolj uspešni.

Med tistimi, ki jim je uspelo, je igralka Violeta Tomić, ki je stranko Levico zastopala že v minulem mandatu. V volilnem okraju Ljubljana Center je Tomićeva dosegla najboljši rezultat med vsemi, zanjo je glasovala skoraj četrtina volivcev. V tem okraju sta ji stala nasproti še igralec in dosedanji poslanec SMC Saša Tabakovič in pevec Lado Leskovar (DeSUS), a v DZ nista bila izvoljena. Prvemu so volivci namenili 1359 glasov, Leskovarju pa 417.

Na listi SDS se je za poslanski stolček potegovala pevka Alenka Gotar, ki je sicer prepričala 2570 ali slabih 20 odstotkov volivcev, a se v DZ ni uvrstila. Prav tako v tem okraju ni uspelo glasbenemu producentu in založniku Goranu Šarcu, ki ga je podprlo 942 volivcev.

Med kulturniki pa je uspelo pisateljici in aktivistki za pravice LGBT Nataši Sukič, ki je na listi Levice v Ljubljani v dveh okrajih prepričala 3332 ali slabih 14 odstotkov volivcev.

Tudi znani iz sveta športa se na volitvah niso najbolje odrezali. Pred vrati parlamenta je denimo ostal dosedanji poslanec DeSUS Peter Vilfan, ki je v Kočevju dobil 439 glasov. Nekdanji košarkar Saša Dončič, ki je prav tako kandidiral na listi DeSUS, se s 485 prejetimi glasovi prav tako ni uvrstil v DZ.

Med obrazi, prepoznavnimi s televizijskih zaslonov, je bila tudi kuharica in nekdanja žirantka kuharskega šova Alma Rekić, ki pa je v volilnem okraju Radovljica I dobila slabih osem odstotkov glasov, kar pa ni zadostovalo za izvolitev. V tem okraju je bil izvoljen bohinjski župan Franc Kramar, ki je prejel skoraj 14 odstotkov glasov.

Zaradi volilnega sistema sicer ni nujno, da se v DZ uvrstijo kandidati, ki so v volilnem okraju dobili največ glasov. Tako je tudi število glasov tistih, ki so bili izvoljeni, tudi zaradi velikosti okrajev lahko precej različno. Tako je denimo Janša prišel v parlament s 6960 glasovi volivcev, poslanec DeSUS Ivan Hršak pa jih je dobil le 369.

Za STA pripravila Maja Oprešnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri