V raziskavi ugotovili porast stisk med otroki in mladimi v Sloveniji

Covid-19

15. 9. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            V raziskavi ugotovili porast stisk med otroki in mladimi v Sloveniji (foto: Profimedia) Profimedia

Pomanjkanje kakovostnih medosebnih odnosov je v času epidemije covida-19 še bolj razkrilo in poglobilo stiske otrok in mladih v Sloveniji. Mnogi med njimi se po raziskavi Unicefa Slovenija o svojih težavah ne pogovarjajo z odraslimi, temveč jih skušajo reševati sami. Kot so sporočili, porast stisk med otroki potrjujejo tudi Unicefove varne točke.
 

Unicef Slovenija že dalj časa opozarja, da so imeli zaprtje šol in drugi ukrepi za preprečevanje širjenja novega koronavirusa na otroke v Sloveniji v veliki meri negativen vpliv - povečanje tveganja za zlorabe in naraščajoče nasilje, povečanje stopnje tveganja revščine, težave v fizičnem počutju in porast debelosti, nezadostno ali neprimerno prehranjevanje ter visok porast duševnih stisk.

Raziskava o duševnem zdravju otrok in mladih v Sloveniji, ki jo je slovenski Unicef izvedel junija, kaže zaskrbljujoče podatke. Večina od 400 otrok in mladih med 10 in 18 let, ki so sodelovali v raziskavi, se namreč pogosto ali ves čas počuti napeto, pod stresom ali pritiskom.

Kar 70 odstotkov jih je v preteklem letu nepojasnjeno občutilo bolečino v trebuhu in prsih, slabo počutje, motnje spanja, dolgotrajno žalost ali obup. Nekateri so občutili tudi več simptomov hkrati, ki so trajali dlje časa, so navedli v sporočilu za javnost.

Skoraj 50 odstotkov jih je pri sebi opazilo porast stisk in tesnobe, 21 odstotkov jih svoje duševno zdravje ocenjuje kot slabo, 60 odstotkov jih je zaradi epidemije bolj strah prihodnosti kot prej, večina rešuje svoje stiske sama in brez pomoči drugih.

"Stiske otrok in mladih po večini ostajajo prezrte in neslišane. Pandemija je povzročila marsikatero novo stisko, pretekle pa je dodatno poglobila. Obseg mnogih danes še ni v celoti viden, jih bomo pa zagotovo še dolgo občutili tako družba kot celota, kot najranljivejši posamezniki," je opozorila zakonska in družinska terapevtka Polona Greif.

Most med otroki in odraslimi oz. pristojnimi institucijami znotraj posameznega lokalnega okolja omogočajo Unicefove varne točke, ki so v devetnajstih letih zaživele že v 120 krajih po vsej Sloveniji. V 1050 točkah (med njimi se najdejo tudi cvetličarne, knjigarne, avtobusi, policijske postaje, frizerski saloni, knjižnice) več kot 2050 usposobljenih odraslih otrokom prostovoljno nudi trenutno zaščito, pomoč ali zgolj nasvet v stiski.

Najbližjo Unicefovo varno točko v posameznem kraju je mogoče najti na www.varnetocke.si oz. prepoznati po modri nalepki s smejočo se hišico.