V Rižanskem vodovodu pripravljeni tudi na izločitev vodnega vira Rižane

26. 6. 2019, 21:41 | Aktualno | Vir: STA

                            2,1 milijarde ljudi nima dostopa do varne oskrbe s pitno vodo. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo zraslo za okoli dve milijardi ljudi, posledično bi globalne potrebe po vodi lahko narasle tudi za 30 odstotkov. 70 odstotkov svetovne porabe vode odpade na kmetijsko dejavnost, večinoma za namene namakanja – ta številka je na območjih velikega pomanjkanja vode in velike gostote prebivalstva še večja. Industrija predstavlja 20 odstotkov celotne porabe, pri čemer prevladuje proizvodnja energije in pridelovalne dejavnosti. Preostalih 10 odstotkov si prilastijo gospodinjstva, vendar je pomembno poudariti, da se le 1 odstotek uporabi kot pitna voda. (foto: Sh) Sh

2,1 milijarde ljudi nima dostopa do varne oskrbe s pitno vodo. Do leta 2050 bo svetovno prebivalstvo zraslo za okoli dve milijardi ljudi, posledično bi globalne potrebe po vodi lahko narasle tudi za 30 odstotkov. 70 odstotkov svetovne porabe vode odpade na kmetijsko dejavnost, večinoma za namene namakanja – ta številka je na območjih velikega pomanjkanja vode in velike gostote prebivalstva še večja. Industrija predstavlja 20 odstotkov celotne porabe, pri čemer prevladuje proizvodnja energije in pridelovalne dejavnosti. Preostalih 10 odstotkov si prilastijo gospodinjstva, vendar je pomembno poudariti, da se le 1 odstotek uporabi kot pitna voda.

V Rižanskem vodovodu zagotavljajo, da je vsa voda v njihovem sistemu vodooskrbe pitna in varna, a se po torkovi nesreči pripravljajo na to, da bo del kerozina odtekel v podtalnico in bodo prisiljeni izločiti vodni vir. Odjemalce prosijo za varčno uporabo, obenem pa pričakujejo, da bo imela sanacija območja prednost pred ponovnim odprtjem prometa.

Vsa voda v sistemu Rižanskega vodovoda je pitna in varna, pri čemer so takoj po nesreči ojačali odjeme iz sosednjih vodovodov v Sežani in Buzetu, obenem pa prekinili neposredni zajem iz izvira Rižane. Obenem so začeli zajemati tudi vodo iz izredno nizkih nivojev podtalnice, je v današnji izjavi za medije pojasnila tiskovna predstavnica Rižanskega vodovoda Sara Milenkovski.

Za naftne derivate, med katere sodi tudi kerozin, ni določenih mejnih vrednosti za pitno vodo. Kot so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, lahko kerozin v vodi prepoznamo po vonju in okusu. Če je vonj oziroma okus po nafti v vodi prisoten, na inštitutu priporočajo, da take vode ne uporabljamo za uživanje, umivanje, pripravo ledu, pranje, zalivanje in tako dalje. To še posebej velja za prebivalce v okolici razlitja kerozina, ki imajo morda lastne vire pitne vode.

Kot so pojasnili v Rižanskem vodovodu, kerozin najverjetneje podtalnice še ni dosegel, njegovo večje izpiranje pa pričakujejo šele ob prvem naslednjem deževju. Glede na to, da je kerozin tudi hlapljiv, je vprašanje, koliko ga je dejansko zašlo v tla, "dejstvo pa je, da katerakoli kapljica je šla v teren, je nepotrebna in za nas izredno nevarna".

Da bo kerozin prešel v podtalnico, je torej neizogibno. Tako so v Rižanskem vodovodu prekinili odjem vode iz samega zajetja in začeli z monitoringom vode. Dosedanji pregledani vzorci vode so bili sicer negativni na sledi onesnaženja. Sicer pa bodo od pronicanju kerozina v podtalnico prisiljeni k izločitvi vodnega vira Rižane, saj želijo preprečiti dostop onesnažene vode do same vodarne.

Prav ti obeti ob bližini vrhunca turistične sezone in napovedanem sušnem obdobju predstavljajo težavo. Trenutno namreč v Rižanskem vodovodu ne omejujejo porabe vode, odjemalce - teh je okoli 90.000, v času turistične sezone pa tudi do 130.000 - pa pozivajo k racionalni rabi vode.

Če bo namreč treba izločiti vodni vir Rižane, bodo potrebe po vodi bistveno večje od razpoložljivih količin in takrat bodo v Rižanskem vodovodu najbrž razglasili izredne razmere. Po besedah Sare Milenkovski to konkretno pomeni, da bodo vsi odjemalci še naprej imeli dostop do vode, da pa bo dnevno oskrba z vodo lahko motena oz. bo dobava vode lahko po nekaj ur prekinjena.

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je dodal, da pri sanaciji posledic nesreče pričakujejo pomoč države, da bo posledic na vodnih virih čim manj. Kraj naj bi po njegovih pojasnilih v četrtek obiskal tudi okoljski minister Simon Zajc.

Vodooskrba je namreč trenutno "ključnega pomena, vse drugo je temu podrejeno". Pri tem že na izviru ne bodo dovolili, da v sistem spustijo kontaminirano vodo. Glede sanacije po nesreči pa je Pregelj izrazil pričakovanje, da "se pristopi k odgovorni, resni in takojšnji sanaciji nastale težave", kar bi vključilo odstranitev kontaminirane zemljine.

S tem se je strinjal tudi koprski župan Aleš Bržan. "Vodooskrba je na prvem mestu, zdravje naših ljudi je na prvem mestu," je poudaril in dodal, da naj si noben gospodarski subjekt ne drzne, da ne bi saniral nastale škode, preden se bo spet vzpostavilo normalne prometne tokove.

Prisotni so ob tem ponovili pozive, da sta čim prej potrebna dodaten vodni vir za slovensko Istro in izgradnja drugega železniškega tira do Divače.