V Sloveniji porast deleža pijač s sladili

Raziskava

25. 3. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            V Sloveniji porast deleža pijač s sladili (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Inštitut za nutricionistiko je opravil raziskavo deleža sladil v 2264 pijač, ki so bile na tržišču Slovenije prisotne v letih 2017 oz. 2019. Rezultati raziskave so pokazali, da se je med obema letoma delež pijač s sladili povečal s 13 na 16 odstotkov. Ugotovili so tudi nekatere razlike pri uporabi vrste sladil.

Kot so danes sporočili z omenjenega inštituta, je bila pomembna razlika opažena predvsem pri energijskih pijačah, kjer se je delež sladil povečal s 17 na kar 42 odstotkov. Uporaba sladil v pijačah je bila pričakovano tesno povezana z energijsko vrednostjo pijač.

Kot je navedla predstavnica inštituta Edvina Hafner, so se sladila pojavila v vseh analiziranih kategorijah, razen v sokovih, kjer uporaba tudi glede na zakonodajo ni dovoljena. Sladila so bila sicer najpogosteje prisotna v športnih in energijskih pijačah, je dejala.

"Med pijače z visoko vsebnostjo sladkorjev niso uvrščene le sladke pijače, temveč tudi 100-odstotni sadni sokovi. Ob tem je treba opozoriti, da tudi s pijačami, ki vsebujejo naravno prisotne sladkorje, ne gre pretiravati, saj lahko pomembno prispevajo k skupnemu dnevnemu prehranskemu vnosu sladkorja. Tudi sokove zato uživajmo le občasno in v manjših količinah. Če jih postrežemo otrokom, jim dodajamo vodo, s čimer otroke hkrati navajamo na manj sladek okus pijače," svetuje Hafnerjeva.

Glede ugotovljenih nekaterih razlik pri uporabi vrste sladil pa je Igor Pravst z omenjenega inštituta pojasnil, da so se v največji meri uporabljala intenzivna sladila acesulfam K, sukraloza in aspartam. Pri slednjem so opazili značilen trend zmanjševanja uporabe, pri sukralozi pa se uporaba povečuje.

Zanimivo pa niso zaznali kakšnih bistvenih razlik pri uporabi precej oglaševanih steviol glikozidov

V pijačah so bile sicer v večini primerov prisotne mešanice različnih sladil, kot samostojni sladili pa sta se uporabljala le sukraloza in steviol glikozidi, je navedel Pravst.

Optimalno alternativo sladkim pijačam po njegovem mnenju predstavljata voda in nesladkan čaj ali limonada, na tržišču pa je tudi vedno več aromatiziranih vod z nizko energijsko vrednostjo in vsebnostjo sladkorjev, brez dodanih sladil. Da bi potrošnikom olajšali iskanje takšnih pijač, skupaj z Zvezo potrošnikov Slovenije in Institutom Jožef Stefan omenjeni inštitut pripravlja bistveno posodobitev brezplačne mobilne aplikacije #VešKajJeš.

V okviru izvajanja nacionalnega programa Dober tek Slovenija: zdravo uživaj, več gibaj pa je na ravni države predviden načrt postopnega zmanjševanja količine sladkorja v živilih, po možnosti brez nadomeščanja s sladili.

Čeprav se je delež brezalkoholnih pijač z dodanimi sladkorji od 2017 do 2019 zmanjšal, pa so te še vedno predstavljale približno polovico vseh razpoložljivih brezalkoholnih pijač na tržišču. Glede na evropski trend zmanjševanja prehranskega vnosa sladkorjev je v prihodnosti na trgu pričakovati več preoblikovanih brezalkoholnih pijač.

Predhodne raziskave so pokazale, da pijače prispevajo kar približno četrtino prodaje prostih sladkorjev v Sloveniji

To so razlogi, da se pri prebivalcih spodbuja uživanje manj sladkih živil, proizvajalci pa ta izziv naslavljajo tudi s t. i. reformulacijo - preoblikovanjem sestave živil oz. pijač.

Rezultate omenjene raziskave je Inštitut za nutricionistiko objavil v znanstveni reviji Foods. Raziskavo so sofinancirali Javna agencija za raziskovalno dejavnost, ministrstvo za zdravje in program Obzorje 2020 Evropske komisije.