Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju povečal za 16,3 odstotka na letni ravni. Največ sta k tej rasti po podatkih državnega statističnega urada prispevala rast končne potrošnje gospodinjstev in bruto investicij. Visoka je bila tudi rast obsega zunanje trgovine.
Bruto investicije so se povečale v večino osnovnih sredstev, v povprečju so bile za 19,2 odstotka večje kot pred letom. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 43,2 odstotka. Povečale so se tudi zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 3,4 odstotne točke.
Končna potrošnja gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019. Izrazito višji so bili izdatki gospodinjstev za nakupe vseh vrst blaga in storitev.
Uvoz se je med aprilom in junijem v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 34,9 odstotka, izvoz pa za 30,2 odstotka. Povečala sta se tako izvoz in uvoz blaga kot tudi izvoz in uvoz storitev, slednjih sicer nekaj manj.
Zaradi višje stopnje rasti uvoza od izvoza in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tokrat negativen (0,3 odstotne točke), ugotavljajo na državnem statističnem uradu.
Skupaj je bilo v drugem četrtletju v Sloveniji zaposlenih 1.044.000 oseb, kar je okoli 14.000 oz. 1,4 odstotka več kot v drugem četrtletju 2020. Večina novih zaposlitev je bila sklenjena v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu. V nekaterih dejavnostih se je zaposlenost zmanjšala, najbolj v gostinstvu, kjer pa je bil tokrat upad manj izrazit kot v preteklih dveh četrtletjih.