Bile so njegove ljubice, pomočnice, partnerice v ljubezni in nevarnih nalogah, nasprotnice. Celo žene. Če po prepoznavnih atributih Jamesa Bonda povprašamo iskrenega občudovalca tega tajnega agenta 007, šarmantnega vohuna v službi Njenega veličanstva, človeka z dovoljenjem za ubijanje, bo na prvem mestu omenil lepši spol. Ko gre za Bondova dekleta, je namreč pridevnik »nežnejši« krepko neprimeren!

Šele nato pridejo na vrsto pištola walter PPK; pa avtomobili znamke Aston Martin (ki jo izjemoma zamenja kakšno drugo zveneče, a vedno evropsko ime); suh martini, primerno pretresen, a ne premešan; značilen, s pravilnimi poudarki opremljen stavek, s katerim se predstavi; obleka, ki modi ne le sledi, marveč jo celo narekuje ... Marsikaj še manjka, boste dejali, toda te strani niso namenjene stvarem, ki jih tako dobro obvlada – namenjene so damam, s katerimi deli svojo usodo in ki jih nikoli povsem ne obvladuje.

Gospa gospod M

Bodimo pošteni in priznajmo, da je gospodična Moneypenny tista osebica, na katero se lahko Bond vedno in stoodstotno zanese in ki mu zna zabrusiti kakšno pikro. Konec koncev je Bond v službi Njenega veličanstva britanske kraljice, ki je kakopak ženskega spola. In ker si Angleži že od nekdaj dajo veliko več opraviti s svojimi ženskimi kronanimi glavami kot pa z moškimi, je tudi dejstvo, da se je Bondov šef gospod M nedavno tega prelevil v žensko, nič več in nič manj kot dejstvo.

Srditemu razburjenju starokopitnih moških šovinistov navkljub. Ti so ogorčeno bevskali, čeprav M nastopa v podobi igralke dame Judi Dench – besedica dame pred njenim imenom je namreč znak častnega viteškega naslova, ki ga imenitnim Angležinjam podeljuje kraljica in ima enako težo kot sir za imenitne Angleže.

Sicer pa jim je M, moškim šovinistom namreč, odgovorila kar sama s sočno podkrepljenim govorom Bondu osebno v svojem prvem filmskem druženju z njim in ga tule ne bomo ponavljali. Bognedaj – saj smo vendarle revija za moške in Bonda si kot svojega najljubšega literarnega in filmskega junaka lasti tudi Hef.

Tiste bele bikinke

V hipu, ko je Ursula Andress leta 1962 stopila iz valov toplega jamajškega morja v prvem Bondovem podvigu Dr. No, je pritegnila njegov pogled. In poglede moških po vsem svetu. Bila je kot Afrodita iz mesa in krvi, v belih bikinkah na mokri, ravno prav zagoreli koži, z dolgimi svetlimi lasmi, globokim pogledom in mačje lahkotnih gibov. Ja, agent 007 se je tedaj spopadel z norim znanstvenikom, ki si je nadel ime dr. No in si zaželel zavladati svetu (le kdo od njegovih nasprotnikov si ni?), toda njegov obraz bi si le stežka priklicali v spomin. Ursulinega obraza in stasa pa ne bomo zlahka pozabili.

Vse, ki so ji sledile, so si prizadevale biti vsaj po njeni meri, če že ne ljubkejše, drznejše in nasploh boljše od nje. Resnici na ljubo je nekaterim, tako ali drugače, celo uspelo. Barbari Bach, na primer, ki je bila po mnenju mnogih najlepše Bondovo dekle. Tovrstno ocenjevanje ima kajpak veliko pomanjkljivost, saj imajo vsake oči svojega malarja, Bondove punce pa so predstavnice vseh narodnosti, polti in ras. Upravičeno lahko trdimo, da so hkrati primer in dokaz uspešnega Bondovega globalizma, proti kateremu ni nihče uprizarjal protestnih shodov, če strupeno jezikanje peščice feministk gladko zanemarimo.

Barbara Bach je kot ruska agentka in Bondova zaveznica majorka Tanja Amasova lovila hladnokrvnega zlikovca Carla Stromberga, ki se je namenil opustošiti življenje na površju Zemlje in pod morsko gladino ustvariti civilizacijo po svoji meri. Temnolasa Barbara z mandljevo rjavimi očmi je po deseti bondiadi z naslovom Vohun, ki me je ljubil skočila naravnost v zakon z Ringom Starrom. Ja, izbrala je pravega, kajti Ringo se je kot član skupine The Beatles glede prepoznavnosti angleških izvoznih artiklov prav lahko meril z Bondom.

Maud z zlato pištolo

Gospodično Andress je na svojstven način presegla Maud Adams kot edina ženska, ki je Bondu delala družbo dvakrat. Prvič v Možu z zlato pištolo, kjer kot priležnica najnevarnejšega plačanega ubijalca Scaramange (zaigral ga je Christopher Lee, najslavnejši filmski vampir vseh časov in bratranec Bondovega literarnega »očeta« Iana Fleminga) podleže Bondovim čarom in to plača s smrtjo; in drugič kot Octopussy v trinajsti bondiadi z istim naslovom, v kateri z Bondom opravita s kar dvema nepridipravoma hkrati.

V Možu z zlato pištolo tajni agent 007 (Roger Moore) stre odpor postavne Maud s klofutami, preden jo nežno položi v posteljo. O tej nič kaj privlačni lastnosti tajnega agenta je spregovoril že Sean Connery v intervjuju pred prvo bondiado. Ameriški novinarki Susan Barnes je priznal, da se v Bondu skriva kanček sadista, kar za bralce Flemingovih romanov ni bilo nič novega; čedno Susan je osupnil z izjavo, da je za moškega opravičljivo, če ženski s plosko dlanjo eno primaže, zlasti če si to zasluži. »To je, kot če ji položiš roko na usta,« je še obešenjaško pridal.

Te mladostno zaletave besede so mu očitali še leta, pa čeprav je s svojim galantno zaščitniškim vedenjem do soigralk in žensk nasploh vedno in povsod dokazoval nasprotno. Oh, morda se je Teri Hatcher kot Paris hotela Bondu maščevati, ko mu je med snemanjem devetnajste dogodivščine Jutri nikoli ne umre prisolila nekaj krepkih. Povračilna akcija je doletela sedanjega Bonda, očarljivega Irca Pierca Brosnana, ki je na zajedljiva vprašanja novinarjev v zvezi s tem galantno zatrjeval, da je bila gdč. Hatcher hudo utrujena in živčna zaradi napornih ponavljanj določenega prizora, toliko bolj, ker je bila noseča.

No ja, marsikaj so že pripisali ženskam v blagoslovljenem stanju, da se jim rada nekontrolirano sproži desnica, pa še ne. Gospod Brosnan o tem molči, klofutajočo furijo pa je kaznoval s tem, da je vse laskave besede namenil samo ljubki Michelle Yeoh, ki je upodobila kungfujevskih udarcev veščo Wai-Lin. Kot Bond jo po končnem obračunu z medijskim mogotcem Carverjem reši gotove smrti s prečudovitim poljubom življenja, in ker Paris še pred prvim polčasom pokonča roka maščevalnega soproga, se lahko 007 in Wai-Lin v strastnem objemu v zavetju gumijastega čolna odzibljeta novim pustolovščinam nasproti. Kot se za Bonda spodobi.

Orožje, ime ti je ženska

Brez pretiravanja lahko trdimo, da je čep iz vulkana feminizma izvlekel prav Bond, kajti skoraj vsi njegovi nasprotniki, največji zli umi človeštva, so bili moški. Goldfinger, Max Zorin, dr. Kananga, Čeljusti, Blofeld ... Njihove pomočnice pa kot po pravilu vedno ženske! Bile naj bi vrhunsko orožje v njihovih rokah, poslednji adut v dvoboju z moškim, ki je vse prej kot slep za žensko lepoto.

Toda strastno druženje z njim je dama skoraj vedno plačala z življenjem. Nepozabna je Shirley Eaton v Goldfingerju, katere z radioaktivnim zlatom prevlečeno trupelce globoko gane Bondovo možato srce; zares nedosegljiva je Diana Rigg kot grofica Tracy Di Vicenzo, ki avstralskega Bonda Georga Lazenbyja edina spravi pred oltar, komaj nekaj ur zatem pa mu izdihne na rokah. In to kljub temu, da je poprej kot Emma Peel prepričala ves televizijsko opremljeni svet, da je Bondu enakovredna partnerica. Morda je prav zaradi te požrtvovalnosti leta '94 kraljica mati tudi njo povzdignila v viteški stan. Ja, Bondova dekleta niso kar tako. Tudi tiste ne, ki so bile njegove zagrizene nasprotnice.

Ena najbolj strupenih je bila zagotovo gospodična May Day iz štirinajste bondiade A View To a Kill. Predvsem zato, ker zapeljivih ženskih atributov ni imela kaj prida na zalogi, pa naj nam te pripombe pevka Grace Jones, ki ji je posodila obraz, glas in stas ne zameri. Za zelo nevarno se je izkazala gospodična Xenia Onatopp iz Zlatega očesa, ki je svoje žrtve morila kot črna vdova: v vrhuncu naslade je ljubimca zadavila z nogama. Vsi so spustili dušo s sladostrastnim nasmehom na obrazu, le Bond se je enaki usodi spretno izmaknil.

Res pa je, da smo se zanj kar malo ustrašili, ko ga je v intimnem okolju vroče savne ukleščila v svoj smrtonosni objem. Tudi Elektra King, ki je svoje zle nakane skrivala pod angelskim obrazkom Sophie Marceau, ni bila za odmet. Toda Bondu ni bila kos, saj mu je pomoč ponudila mlada in vražje privlačna doktorica nuklearne fizike Christmas Jones.

Dotik ženske

Najslavnejši med tajnimi agenti kaže svoj izbrani okus ne le z venčkom lepotic, temveč tudi s pesmimi, ki ga pospremijo v vsako novo dogodivščino. Resda so mu peli priznani moški glasovi od Louisa Armstronga, Toma Jonesa, Paula McCartneyja in Duran Duran, toda težko bi preslišali Nancy Sinatro ali Carly Simon z njunima čudovitima baladama, poskočno Lulu ali življenjske energije polno Tino Turner.

Če pa bi bilo treba izbrati Bondovega slavčka, bi ta laskavi naziv nedvomno pripadel Shirley Bassey; z globokim žametnim glasom mu je pela kar trikrat, Goldfinger in Diamanti so večni pa sta postala zimzelena šlagerja. Ji bo razvpita Madonna, ki bo Bonda opevala letos, segla vsaj do kolen?

Če pomislimo, da mu bo v akciji delala družbo letošnja oskarjevka Halle Berry, moramo priznati, da je za Bonda samo najboljše dovolj dobro. Predvsem zato, ker se sam najbolj zaveda resnice v besedah It is a Man's world but it would be nothing without a Woman's touch – Bondov svet je res po moško krojen, toda brez ženske roke bi bil ničev. In hudičevo pust.

Igrale so ...

• Barbara Carrera (Fatima Blush / Nikoli ne reci nikoli več)
• Sophie Marceau (Elektra King / Vse in še svet)
• Maria Gracia Cucinotta (Dekle s cigaro / Vse in še svet)
• Isabella Scorupco (Natalija Simonova / Zlato oko)
• Teri Hatcher (Paris Carver / Jutri nikoli ne umre)
• Corrine Clery (Corrine Dufour / Moonraker)
• Denise Richards (Dr. Christmas Jones / Vse in še svet)
• Maud Adams (Octopussy + Andrea Anders / Octopussy )
• Barbara Bach (Anja Amasova / Vohun, ki me je ljubil)
• Honor Blackman (Pussy Galore / Goldfinger)
• Ursula Andress (Honey Rider / Dr. No)

TEKST: Teja Bivic

FOTO: Karantanija cinemas, arhiv Playboy

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord