22. 7. 2021, 10:12 | Vir: STA

V sredini 19. stoletja so Evropo preplavili japonski izdelki

Profimedia

Obsedenost z japonsko umetnostjo je dobila ime japonizem. Ta je imel močan vpliv tudi na evropske impresioniste in postimpresioniste. Med zbiratelji japonske umetnosti so bili Claude Monet, Edgar Degas in Paul Gauguin.

Japonizem je francoski izraz, ki naj bi ga v drugi polovici 19. stoletja skoval francoski kritik Philippe Burty. Opisoval pa je obsedenost z japonsko umetnostjo in oblikovanjem, ki je poplavila Francijo po vzpostavitvi trgovanja z deželo vzhajajočega Sonca po letu 1850. Japonska je namreč od okoli leta 1600 zasledovala izolacionistično politiko in načeloma ni trgovala z Zahodom.

Odprtje pristanišča je pomenilo, da je Evropo dosegla ogromna količina japonskih izdelkov. Med bolj priljubljenimi je bil tradicionalni japonski lesorez ukiyo, ki je pustil poseben pečat na impresionistih in postimpresionistih. Japonska umetnost jim je namreč odprla vrata v to, da se lahko preproste in vsakdanje predmete ter motive iz sveta predstavi na zelo dekorativne načine, piše na spletni strani Metropolitanskega muzeja umetnosti.

Parižani so doživeli svojo prvo uradno razstavo japonske umetnosti in izdelkov na svetovnem sejmu leta 1867. Že pred tem pa so uživali v pahljačah, kimonih in svili, ki so jih odlikovali japonski vzorci in motivi, ki so bili drugačni od evropskih. Ameriški slikar James McNeill Whistler naj bi odkril japonski tisk v čajnici v Londonu, francoski impresionist Claude Monet pa naj bi prvič zagledal japonski ovijalni papir v trgovini z začimbami na Nizozemskem.

Za prve zbiratelje japonske umetnosti v Franciji veljata James Tissot in Edgar Degas. Na slednjega je daljni vzhod vplival drugače. V njegovi umetninah ni bilo modelov v kimonih ali japonskih izdelkov, predvsem ga je navdušila japonska estetika - podaljšani formati, asimetrične kompozicije in zračna perspektiva.

Vpliv japonske umetnosti in dekorativnih izdelkov pa je čutiti tudi v delih drugih znamenitih avtorjev. Med drugim je Henri de Toulouse-Lautrec v svoja dela vnesel pretirane barve in obrazne izraze, ki so se pojavljale na tiskovinah iz gledališča Kabuki.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord