Raziskava o pojavnosti virusa v Sloveniji kaže, da je z njim v stik prišel vsak 30.

Raziskava o koronavirusu

6. 5. 2020, 14:10 | Aktualno | Vir: STA

                            Raziskava o pojavnosti virusa v Sloveniji kaže, da je z njim v stik prišel vsak 30. (foto: profimedia) profimedia

Raziskava o novem koronavirusa v Sloveniji kaže, da je imelo 41 sodelujočih oz. 3,1 odstotka v krvi protitelesa proti novem koronavirusu. Po besedah Maria Poljaka je moč sklepati, da je do prejšnjega tedna tako v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije, s 95-odstotno gotovostjo je prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva.

Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki je bil glavni in odgovorni raziskovalec v tej nacionalni raziskavi o pojavnosti novega koronavirusa v Sloveniji, je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da so prisotnost virusa v nosno-žrelnem brisu odkrili pri dveh udeležencih raziskave. Pri enem so okužbo na novo odkrili, pri drugem so jo potrdili v preteklosti in je imel delce virusa v žrelu, a verjetno ni bil kužen.

Prekuženost je sicer bolj ali manj enakomerno razporejena po vseh starostnih skupinah. Od 39 sodelujočih v raziskavi, pri katerih niso odkrili akutne okužbe, ampak le protitelesa v krvi, pa je okoli 65 odstotkov navajalo, da je imelo v preteklih dveh do treh mesecih vsaj en simptom, značilen za covid-19.

Vodja raziskave ter predstojnik omenjenega inštituta Miroslav Petrovec je dejal, da ga rezultati prvega dela raziskave niso presenetili, saj da so skladni s tem, kar so videli v diagnostiki. So pa bili pripravljeni na različna presenečenja. "Stavil bi na to, da bodo rezultati še bolj robustni, ko bo raziskava končana," je povedal.

Verjetno bo v poletnem času krajša pavza širjenja virusa zaradi toplega vremena, oktobra in septembra pa lahko že pričakujemo nove okužbe, je dejal. Želi si, da bi kljub pojavu epidemije lahko ljudje šli na počitnice. Kakšni bodo režimi pri tem, pa ni mogel napovedati.

Sicer pa so k sodelovanju povabili 3000 ljudi - šlo je za reprezentativen vzorec glede na starostno in geografsko razporeditev. Za sodelovanje v raziskavi se je odločilo 1368 vabljenih, od tega so odvzeli 1367 brisov in 1318 vzorcev krvi.

Gre za izsledke prvega dela raziskave, ki bo trajala vse do oktobra. V drugem delu raziskave bodo s sodelujočimi v stiku vsakih dva tedna, prek telefonskih pogovorov bodo pri njih poizvedovali, ali imajo kakšne simptome, značilne za covid-19. Če bodo imeli simptome, jim bodo ponovno vzeli bris in kri.

Konec oktobra pa bodo spet vzeli vzorec krvi pri sodelujočih v raziskavi, ki bodo s tem soglašali, in bodo ponovno ugotavljali protitelesa oz. ugotavljali število prekuženih, ki so prišli v stik z virusom, je pojasnil Poljak.

S primerjavo rezultatov pomladanskih in jesenskih vzorcev bodo lahko ugotovili, kaj se je dogajalo z virusom med poletjem, ko bodo največje migracije prebivalstva.

Z rezultati priprava na novo sezono

S temi rezultati pa bodo lahko tudi pripravljeni na novo sezono, ko se bodo v jesensko-zimskem času znova pojavljale številne različne okužbe - tako gripe, respiratornega sincicijskega virusa (RSV) ter novega in starih koronavirusov.

Sicer pa gre po Poljakovih navedbah za prvo raziskavo na svetu, ki je izmerila okuženost na reprezentativni populaciji celotne države. Združili so diagnostični pristop in istočasno ugotavljali, ali je oseba aktivno okužena oz. je že prekužena.

Avtorji raziskave so opozorili, da iz študije nikakor ne moremo sklepati, da je novi koronavirus nepomemben, stopnja smrtnosti pa nizka, prav tako ni mogoče delati primerjav s sezonsko gripo.

Smrtnost v Sloveniji po Poljakovih besedah sicer ne odstopa bistveno od primerljivih evropskih držav, a je ob tem opozoril, da so primerjave otežene zaradi različnega beleženja smrti po državah.

Poudaril je, da se je z uvedbo karantene stopnjevalo širjenje okužbe na način, da so lahko vsi bolniki prišli do oskrbe in da se ni zgodil scenarij kot denimo v Italiji ali Španiji, kjer niso imeli za vse bolnike dovolj intenzivnih postelj. Po njegovem mnenju je to uspeh in da sta stroka in politika ravnali zelo odgovorno in uspeli preprečiti najhujše.

Še vedno ni jasno, ali je oseba, ki je prebolela koronavirusno okužbo, tudi imuna na vnovično okužbo z novim koronavirusom. Marsikatera virusna okužba povzroči imunost za celo življenje, pri tem pa so izjema koronavirusi. Pri tistih, ki so že dlje časa prisotni v našem okolju, je imunost po okužbi šibka in kratkotrajna. "Kako bo z novim, ne vemo," je opomnil Poljak.

V nekaterih državah izvajajo serološko testiranje za dokazovanje prisotnosti protiteles v populaciji, ki jo bodo spremljali tudi vnaprej. Če osebe s protitelesi ne bodo zbolevale ob naslednjem valu epidemije, bodo lahko sklepali, da so imune in obratno. Veliko upanja polagajo tudi v cepivo, ki daje možnost za sprožitev imunskega odziva. Kako dolgotrajna in učinkovita bo zaščita, pa ne morejo napovedati. Kot pa je ob tem spomnil Poljak, cepiva še ni.

Javnost pa ima precej pričakovanj od hitrih testov za dokazovanje protiteles. A kot je opozoril Petrovec, trenutno še ni veliko takih testov, ki bi bili zanesljivi. Poleg tega je rezultate treba ocenjevati kritično, saj tudi ob prisotnosti protiteles še ne vemo, ali smo imuni.

Samoplačniški testi

Poljak pa je komentiral tudi možnost samoplačniškega testiranja na protitelesa, s katerim so v tem tednu začeli v Mariboru. Stroka ne strinja, da bi mikrobiološke teste izvajal kdorkoli, je dejal.

"Možno je, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten že pred prvimi testi konec januarja," je še ocenil Poljak. Ponekod po svetu je raziskovalcem okužbo s koronavirusom uspelo dokazati tudi za nazaj s testiranjem hranjenih vzorcev, ki so jih odvzeli ob testiranju za gripo.

To bi bilo po Poljakovih besedah možno tudi v Sloveniji, saj ima inštitut shranjene vzorce za celotno lansko sezono. Ob tem je pojasnil, da inštitut analizira vzorce bolnikov, ki so tako bolni, da potrebujejo sprejem v bolnišnico. Ob taki analizi za nazaj bi se tako bilo treba vprašati o reprezentativnosti vzorca.

Petrovec pa zagovarja, da naj bo testiranje brisa nosnega dela žrela na voljo čim širši populaciji, ki kaže simptome. "Želimo dokazati vsak primer, ki se bo pojavil, ga osamiti in tako preprečiti, da virus zaide v širše kroženje in med najbolj ranljivo populacijo," je poudaril.

Prepričan je, da bo v prihodnosti omogočeno cenovno dostopno in strokovno ustrezno samoplačniško testiranje na prisotnost protiteles. "A vrednosti tega testiranja, razen potešitve radovednosti posameznika, ne vidim," je dodal.