V Teheranu množično slovo od iranskega generala, po svetu zaskrbljeni

6. 1. 2020, 19:26 | Aktualno | Vir: STA

                            V Teheranu množično slovo od iranskega generala, po svetu zaskrbljeni (foto: profimedia) profimedia

Nepregledna množica ljudi se je danes v Teheranu udeležila žalnih slovesnostih v spomin na v petek ubitega poveljnika elitnih enot iranske revolucionarne garde, generala Kasema Solejmanija. V svetu so se zaskrbljeno odzvali na napoved Irana o nadaljnjem odstopu od jedrskega sporazuma, zveza Nato pa je začasno prekinila urjenje vojakov v Iraku.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v Bruslju po sestanku o krizi na Bližnjem vzhodu Iran pozval, naj se izogiba nadaljnjemu nasilju in provokacijam. Zaveznice pozivajo k umiritvi razmer, saj nov konflikt ni v nikogaršnjem interesu, je poudaril.

Na vprašanja, ali so evropske zaveznice kritizirale ZDA zaradi petkove likvidacije generala Solejmanija v letalskem napadu v Iraku, pa je odgovoril, da vse zaveznice skrbijo destabilizacijske dejavnosti Irana v regiji. Napad je označil za odločitev ZDA, ki so na današnjem sestanku zaveznicam pojasnile razloge zanjo.

Povedal je tudi, da Nato začasno ustavlja usposabljanje iraških varnostnih sil v Iraku, da pa ima misija še vedno močno podporo zaveznic. Možnosti izgona vseh tujih sil iz Iraka pa ni želel komentirati. Poudaril je, da Natova misija koristi tako zaveznicam kot Iraku ter da je Nato na terenu na povabilo iraških oblasti.

Ministrstvo je v stiku s slovenskimi vojaki

V misiji Nata v Erbilu na severu Iraka sodeluje tudi šest slovenskih vojakov, ki delujejo v kontingentu pod vodstvom Nemčije. Predsednik republike Borut Pahor je danes povedal, da sta z obrambnim ministrom ves čas na zvezi in da ga obvešča o njihovem statusu. "So na varnem, skupaj z nemškimi kolegi. Ocenjujejo razmere. V kolikor bi skupaj prišli do odločitve, da je potrebna sprememba njihovega statusa v Iraku, se bo slovenska država nemudoma odzvala," je zagotovil Pahor, ki je pozval k umiritvi razmer na Bližnjem vzhodu in k mirnemu reševanju sporov.

Tudi na zunanjem ministrstvu so zapisali, da so v stiku s slovenskimi vojaki v Iraku. Izrazili so zaskrbljenost nad eskalacijo konflikta med ZDA in Iranom ter obsodili vsakršno nasilje in oborožene napade v Iraku v zadnjih tednih, ki povečujejo tveganje za porast nasilja v celotni regiji.

V želji po umiritvi napetosti se bodo na izrednem srečanju v Bruslju po neuradnih informacijah v petek sestali tudi zunanji ministri EU.

Iran napoveduje maščevanja, v svetu zaskrbljeni

Po likvidaciji generala je Iran napovedal ostro maščevanje, v nedeljo pa je naznanil tudi nadaljnje odstopanje od obvez v okviru mednarodnega sporazuma o svojem jedrskem programu iz leta 2015. Tako ne bo več upošteval omejitev glede jedrskega programa. Gre tako za omejitve glede zmožnosti in ravni bogatenja, shranjevanja obogatenih snovi, pa tudi glede raziskav in razvoja ter števila centrifug. Je pa izrazil pripravljenost na vnovično upoštevanje obvez, če bodo ZDA odpravile sankcije, ki so jih proti Iranu uvedle po enostranskem izstopu iz sporazuma leta 2018.

Zaradi tega so danes zaskrbljenost izrazile številne države, obžalovanje je izrazil tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. V Bruslju sicer poudarjajo, da so osredotočeni na iskanje načinov, kako bi prispevali k umiritvi razmer, sicer pa da bodo pred nadaljnjimi ukrepi, na primer morebitno ponovno uvedbo sankcij proti Iranu, najprej počakali na oceno Mednarodne agencije za jedrsko energijo glede izvajanja sporazuma.

Voditelji Nemčije, Francije in Velike Britanije - te so poleg ZDA, Rusije, Kitajske in EU z Iranom podpisale sporazum - pa so v nedeljo že pozvali Iran, naj kljub vsemu ohrani jedrski sporazum.

Oglasila se je tudi Rusija, ki je podpisnice pozvala, naj dogovor obravnavajo kot prednostno nalogo, češ da je obstoj dogovora odvisen od "evropskih kolegov". Rusko zunanje ministrstvo je ob tem opozorilo, da napoved Teherana še ne vsebuje nobene grožnje z vidika širjenja jedrskega orožja.

Trump še naprej grozi na Twitterju

Trump je medtem danes na Twitterju ponovil, da "Iran ne bo nikoli imel jedrskega orožja", potem ko je v nedeljo zvečer ponovil grožnjo z napadi na iranske kulturne objekte, čeprav so člani njegove vlade na čelu z državnim sekretarjem Mikom Pompeom čez dan zagotavljali, da vojnih zločinov ne bodo izvrševali. Iranu je tudi zagrozil z maščevanjem, če bi napadel ameriške cilje. V Teheranu so v odgovor na umor generala namreč zagrozili z napadi na 32 tarč, Trump pa je zagrozil z napadi na 52 iranskih tarč, tudi kulturnega pomena.

Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je danes opozorila, da morata tako Iran kot ZDA varovati kulturno dediščino, saj sta ratificirala konvenciji o zaščiti kulturnih objektov in svetovne dediščine iz let 1954 in 1972. Spomnili so tudi na resolucijo Varnostnega sveta ZN iz leta 2017, ki obsoja uničevanje kulturne dediščine.

V iranski prestolnici Teheran se je medtem osrednjih žalnih slovesnostih v spomin ubitega generala Solejmanija zbralo več milijonov ljudi.

Molitev ob krstah s posmrtnimi ostanki Solejmanija in še petih drugih, ubitih v napadu, se je na univerzi v Teheranu udeležilo na tisoče ljudi, vodil pa jih je iranski vrhovni poglavar ajatola Ali Hamenej. Generalove posmrtne ostanke so nato prepeljali na trg Asadi.

Vzdolž te okoli tri kilometre dolge poti se je zbralo več milijonov ljudi, ki so se želeli posloviti od ubitega generala. Oblečeni so bili v črno, vihteli rdeče šiitske zastave ter vzklikali gesla, kot so Smrt Ameriki in Smrt Izraelu. Generala bodo v torek pokopali v njegovem rojstnem kraju Kerman.

pripravila Vesna Rojko