V Venezueli nevarno vre, vse glasnejša svarila pred državljansko vojno!

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino je že v sredo opozoril, da vojska podpira predsednika Madura, danes pa je Guaidoja in opozicijo še obtožil, da so sprožili državni udar. Na novinarski konferenci je ob spremstvu visokih vojaških častnikov opozoril, da bi lahko v državi izbruhnil tudi oborožen konflikt. "Državljanska vojna ne bo rešila problemov v Venezueli," je dejal.

Čeprav nekdanji venezuelski minister za trgovino in industrijo Moises Naim meni, da je vojska v državi razdeljena, pa je Padrino zatrdil, da so vojaški poveljniki glavnih osmih obrambnih sektorjev v državi zagotovili podporo Maduru. Vojska se želi izogniti delitvam in konfrontaciji med Venezuelci, je še dodal minister in pozval k dialogu in reševanju krize "v okvirih ustave".

Guaidojevo dejanje je sicer razglasil za "potezo skrajno desnih sektorjev", ki služijo interesom ZDA in drugih držav, ki da skušajo v Venezueli širiti anarhijo in kaos.

Venezuela se je sicer z Guaidojevo razglasitvijo za začasnega predsednika, kar so podprle tudi ZDA in druge države v regiji z Brazilijo, Kolumbijo in Argentino na čelu, znašla nevarno na robu državljanske vojne. Že tako prihaja do spopadov med protivladnimi protestniki in varnostnimi silami, vendar se ti še niso sprevrgli v oborožen konflikt.

V zadnjih dneh je bilo v tovrstnih protestih v državi ubitih 16 ljudi, okoli 175 pa jih je bilo aretiranih, je sporočila nevladna organizacija OVCS. Protesti v državi potekajo že od ponedeljka, ko so oblasti sporočile, da so zatrle manjši upor vojakov. Nato pa so Venezuelci začeli protestirati v podporo vstaji proti režimu socialističnega predsednika Madura.

V sredo je po vsej državi že protestiralo več sto tisoč ljudi, ki so ekstatično pozdravili odločitev Guaidoja, da se razglasi za začasnega predsednika.

Guaidoja je kot začasnega predsednika v sredo med prvimi priznal ameriški predsednik Donald Trump. Maduro je zato sporočil, da je Venezuela prekinila diplomatske odnose z ZDA, ameriškim diplomatom pa je dal 72 ur časa, da zapustijo državo. Guaido je na drugi strani ta ukrep označil za ničnega in vse tuje diplomate pozval, naj ostanejo v Caracasu.

Guaidoja so podprle tudi druge države v regiji, vključno z Brazilijo, Kanado, Kolumbijo, Čilom, Perujem in Argentino, ter Organizacija ameriških držav. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je sporočila, da EU podpira demokracijo v Venezueli in poziva k svobodnim in poštenim volitvam v državi.

Glasu množice, ki poziva k demokraciji v državi "ni mogoče ignorirati", je opozorila. Zavzela se je tudi za varnost demokratično izvoljenega parlamenta.

Sporočilu Mogherinijeve se je z izrazom zaskrbljenosti pridružila tudi Slovenija. Zunanje ministrstvo je poudarilo, da je treba vsem Venezuelcem zagotoviti državljanske pravice in svoboščine. Nasilje pa je nedopustno.

Po drugi strani so se Mehika, Bolivija in Kuba postavile na stran Madura. Podprl ga tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, podporo pa mu je osebno po telefonu izrekel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Kot so sporočili iz Kremlja, je Putin podprl Madura in "legitimne oblasti Venezuele", ki da se "soočajo z domačo politično krizo, izzvano iz tujine".

Že pred tem je rusko zunanje ministrstvo obsodilo "nasilen prevzem oblasti s strani opozicije" in opozorilo, da je mednarodna podpora Guaidoju "neposredna pot do brezvladja in prelivanja krvi". V Moskvi so tudi posvarili ZDA pred vojaškim posredovanjem v Venezueli, ker bi to lahko imelo katastrofalne posledice.

Kitajska je medtem vse strani pozvala k zadržanosti, ZDA pa posvarila, naj se ne vmešavajo v razmere v Venezueli. Vse strani bi morale ostati mirne, razumne, in z dialogom poiskati politično rešitev v skladu z ustavo ter se izogibati nasilju, so pozvali v Pekingu.

Kriza v Venezueli se je sicer začela zapletati po volitvah leta 2015, na katerih je spričo hudega pomanjkanja in splošne krize v državi večino v narodni skupščini prevzela opozicija. A socialistični predsednik Maduro je nato z več spornimi pravnimi manevri leta 2017 parlament razpustil in vzpostavil ustavodajno skupščino, v katero so bili zaradi bojkota opozicije izvoljeni le njemu poslušni člani. Kljub protestom je nato dosegel tudi, da opozicija ni smela sodelovati na lanskih predsedniških volitvah, na katerih je potem zmagal sam.

A ko je Maduro 10. januarja prisegel za drugi predsedniški mandat, so se razmere začele nevarno zaostrovati. Parlament je pet dni zatem sprejel deklaracijo, v kateri je nov mandat predsednika Madura razglasil za nezakonitega, začeli so se protesti, v sredo pa je v državi na poziv Guaidoja prišlo do množičnih demonstracij več sto tisoč ljudi, na katerih se je razglasil za začasnega predsednika.

Anti-Maduro protesters hit the streets of #Caracas#Maduro #Venezuela pic.twitter.com/p803ejZJS4

— Ruptly (@Ruptly) January 24, 2019

Za STA pripravil Mihael Šuštaršič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord