14. 2. 2021, 11:30 | Vir: STA

V visokogorju bodo razmere še nekaj časa nepredvidljive in nevarne

profimedia

Razmere v visokogorju so zaradi nizkih temperatur in močnega vetra nevarne, saj nastajajo zbite in trde plošče snega, ki pa se lahko hitro sprožijo, je za STA dejal strokovni sodelavec PZS in gorski reševalec Matjaž Šerkezi. Zato vsem, tudi izkušenim planincem, odsvetuje obiskovanje visokogorja, kjer bodo razmere še nekaj časa nepredvidljive.

V soboto sta na območju 2132 metrov visokega Storžiča na zahodnem delu Kamniško-Savinjskih Alp snežna plazova zasula štiri planince. Trije so poškodbam podlegli, eden je huje poškodovan. Pri umikanju pred drugim plazom sta se poškodovala tudi dva od reševalcev, eden huje.

Šerkezi je dejal, da natančna analiza dogodka še ni opravljena, zato težko reče, kaj je šlo narobe, jasno pa je, da sta se sprožila dva plazova, saj so nastale plože - zbite, trde plošče snega, do katerih pride tudi zaradi močnega vetra, na katerega v Planinski zvezi Slovenije (PZS) opozarjajo že dalj časa.

"Razmere so zelo nevarne, na to ves čas opozarjamo in takšnih nesreč tudi najbolj izkušeni ne moremo predvideti, zato vsem odsvetujemo obisk visokogorja. Z alpinističnega vidika so sicer razmere odlične, ko sneg škripa pod nogami, vendar pa so zaradi klož, gre za zbit in trd sneg, ki se poruši že ob majhni obremenitvi, zelo nepredvidljive in nevarne," je opozoril Šerkezi.

Spomnil je, da je Agencija RS za okolje (Arso) razglasila tretjo stopnjo nevarnosti zaradi nevarnosti proženja snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1700 metrov. "Ta stopnja se bo še nekaj časa obdržala, ker so temperature v hribih nizke, veter pa je močan in bo še nekaj časa tak," je dodal Šerkezi, ki ljudem priporoča, naj se namesto za visokogorje odločijo za obisk nižjeležečih območij, kjer ni snega.

V planinski šoli sicer planince učijo različnih postopkov, kako se rešiti v primeru plazu, med drugim tudi plavalne gibe, s katerimi se lahko obdržijo na površju. Priporočajo, da imajo planinci s sabo tudi plazovni trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, sonda in lopata, vključno s plazovnim nahrbtnikom.

"Vendar je vse to le za najslabši scenarij. Najbolje je, da se mu izognemo. Možnosti preživetja so majhne, predvsem, če smo sami. Najbolj ključnih je prvih 15 minut po zasutju, takrat ima človek največ možnosti za preživetje, seveda, če same mehanske poškodbe niso prehude. Zato govorimo, da v gore ne hodimo sami. Rešil nas bo namreč prijatelj, če bo ostal zunaj in bo imel vso potrebno opremo," je dodal Šerkezi.

Reševanje ponesrečencev, v katerem so sodelovali tržiški gorski reševalci, policija, Slovenska vojska in dežurna ekipa Hitre nujne medicinske pomoči, je v soboto potekalo v zelo zahtevnih pogojih hudega mraza in močnega vetra.

Pristojni zato opozarjajo, da absolutno odsvetujejo gibanje v visokogorju, saj so razmere zaradi velike nevarnosti proženja snežnih plazov, nizkih temperatur in močnega vetra izredno nevarne. Temperature v visokogorju so okoli minus 20 stopinj Celzija, pihajo tudi močni vetrovi severnih in severovzhodnih smeri.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord