V zadnjem četrtletju lani ob več delovnih dneh opravljenih manj ur

Podatki statističnega urada

9. 3. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            V zadnjem četrtletju lani ob več delovnih dneh opravljenih manj ur (foto: Profimedia) Profimedia

Čeprav je bilo v zadnjem četrtletju lani več delovnih dni kot v enakem obdobju predlani, je bilo zaradi epidemije covida-19 opravljenih za 1,2 odstotka manj delovnih ur. Povprečno največ delovnih ur na mesec so opravile osebe, zaposlene v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, je danes objavil državni statistični urad.
 

V Sloveniji zaposlene osebe, ki so prejele plačo in/ali nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, so v zadnjem četrtletju 2020 opravile 317,8 milijona delovnih ur, kar je za 1,2 odstotka manj kot v zadnjem četrtletju 2019.

Na gibanje je pozitivno vplivalo večje število delovnih dni (zaradi manjšega števila praznikov), negativno pa manjše število zaposlenih oseb in ukrepi, sprejeti v zvezi z epidemijo covida-19 (napotitve zaposlenih oseb na začasno čakanje na delo in subvencija za delo s skrajšanim delovnim časom). Četrtletni upad je bil, kot kažejo podatki, v zadnjem četrtletju lani večji kot v tretjem četrtletju, a občutno manjši kot v drugem četrtletju.

Skupno število opravljenih delovnih ur je bilo zaradi negativnih učinkov epidemije covida-19 tudi v celotnem letu 2020 nižje kot v letu prej, in sicer je bilo lani opravljenih 1187,4 milijona delovnih ur ali za tri odstotke manj kot v letu 2019. Delež opravljenih delovnih ur med plačanimi urami je znašal 80,2 odstotka.

Čeprav so v Sloveniji zaposlene osebe v zadnjem četrtletju lani opravile skupno manj delovnih ur kot v enakem obdobju leto prej, pa jih je posamezna zaposlena oseba, ki je prejela plačo in/ali nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, opravila povprečno več - namreč 141 na mesec ali za 4,1 odstotka več kot v zadnjem četrtletju 2019. Glavni razlog za to je bilo po navedbah urada manjše število praznikov oz. dela prostih dni. Povprečno mesečno število opravljenih delovnih ur na zaposleno osebo, ki je prejela plačo in/ali nadomestilo plače iz sredstev delodajalca, se je v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 najizraziteje zvišalo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, za 6,4 odstotka.

Povprečno največ delovnih ur na mesec so v zadnjem četrtletju 2020 opravile osebe, zaposlene v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer 149 (zaradi največjega povprečnega mesečnega števila opravljenih ur plačanega in neplačanega nadurnega dela), čeprav so bile osebe, zaposlene v tej dejavnosti, v tem obdobju povprečno največ ur odsotne z dela v breme delodajalca zaradi bolniških odsotnosti in drugih zdravstvenih razlogov.

Delovno najmanj obremenjene - ob upoštevanju števila opravljenih delovnih ur - pa so bile v zadnjem četrtletju 2020 osebe, zaposlene v dejavnosti gostinstvo, in sicer zaradi pogostega opravljanja dela z delovnim časom, krajšim od polnega. V povprečju so opravile 129 delovnih ur na mesec, kar je 12 delovnih ur na mesec manj od slovenskega povprečja.

Skupno število opravljenih delovnih ur se je v zadnjem četrtletju lani glede na enako obdobje leto prej najizraziteje znižalo v dejavnosti gostinstvo, za 34,4 odstotka. Sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, kjer se je število opravljenih delovnih ur zmanjšalo za 15 odstotkov. "Ta upad je bil v obeh skupinah dejavnosti predvsem posledica manjšega števila zaposlenih oseb in omejitev, povezanih z omenjenimi ukrepi za ustavitev epidemije covida-19," pravi statistični urad.

V nekaterih dejavnostih se je skupno število opravljenih delovnih ur zadnjem lanskem četrtletju v letni primerjavi tudi zvišalo, najbolj v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, za 10,4 odstotka. Razlog je predvsem večje število zaposlenih oseb, ki so prejele plačo in/ali nadomestilo plače v breme oz. iz sredstev delodajalca.

Tudi v vsem letu 2020 se je skupno število opravljenih delovnih ur glede na leto 2019 najbolj znižalo v dejavnosti gostinstvo (za 23,5 odstotka), najbolj zvišalo pa v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 6,8 odstotka).