Višje cene surovin trenutno pestijo predvsem kmetijsko proizvodnjo

23. 6. 2021, 10:29 | Aktualno | Vir: STA

                            Višje cene surovin trenutno pestijo predvsem kmetijsko proizvodnjo (foto: Rasto Božič/STA) Rasto Božič/STA

Višje cene surovin, kot je krma, trenutno predvsem pestijo kmetijske proizvajalce, saj odkupne cene živine temu ne sledijo tako hitro. Medtem se hrana po statističnih podatkih na letni ravni ni podražila, se pa draži od začetka leta. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar svari pred paniko, saj ta špekulantom daje zagon. Je pa na mestu pozornost, pravi.

Pomembno je ločiti med cenami hrane in cenami surovin. Trenutno je na globalni ravni zelo močna rast cen surovin, ki še niso hrana, so pa ključne v prehranskih verigah. To so denimo soja, palmino olje, sladkor, pa tudi koruza in pšenica.

Razlogi, da se te surovine dražijo, so povezani z negotovostmi, ki jih je na svetovnih trgih povzročila pandemija covida-19. V negotovih časih namreč gospodarski subjekti zmanjšujejo obseg svojih aktivnosti oz. proizvodnje ter se z manjšo ponudbo pripravljajo na predvideno manjše povpraševanje.

In to se je zgodilo v lanskem letu, pandemija je povzročila precejšnji zastoj globalnih gospodarskih aktivnosti ter spremembe v načinih proizvodnje in distribucije hrane, je v pogovoru izpostavil Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete.

Ko so to začutili kupci na mednarodnih trgih, se je sprožil proces dvigovanja cen surovin, ki vstopajo v različne oskrbne sisteme. Za Slovenijo so iz tega sklopa pomembne surovine, ki vstopajo v rejo živali kot surovine za pripravo krme. Ta se draži, to pa trenutno že občutijo slovenski kmeti in živilska podjetja.

Te na eni strani stiskajo višje cene krme, po drugi pa se dvig odkupnih cen klavne živine v Sloveniji ne zgodi takoj. Predvsem pri tistih kmetih ne, ki so prepuščeni prostemu trgu in niso del oskrbnih verig in pogodbeno povezanih sistemov.

Ob tem je Kuhar tudi z vidika potrošnika opozoril, da se še bolj kot hrana dražijo energenti, kar bo po njegovih besedah imelo bistveno večji vpliv na ekonomski položaj gospodinjstev kot višje cene hrane. V Sloveniji ima namreč hrana manjši delež v porabi gospodinjstev, kot ga imajo energenti.

Opozoril je tudi, da kmetijske surovine predstavljajo majhne deleže v vseh stroških

Ki jih potrošnik plača za določeno hrano. Običajno je tako, da je največji posamezni strošek, ki ga plača potrošnik, ravno strošek trgovske storitve.

"Vesel bi bil, če bi trgovci, kot napovedujejo, absorbirali del podražitev," je dejal Kuhar, ki je spomnil, da se hkrati tudi trgovcem višajo stroški dela in energentov. Prakse trgovcev pri tem, kako prenesejo stroške na maloprodajne cene, pa so zelo različne.

Glede na to, da so se v preteklem letu pomembno spremenili različni dejavniki, ki vplivajo tudi na maloprodajne cene, so se nekoliko zvišale tudi cene nekaterih kategorij izdelkov za dnevno rabo, so pojasnili v Mercatorju in izpostavili, da so se povišali proizvodni in logistični stroški, stroški dela ter cene energentov in surovin, predvsem žita.

"Upravičene zahteve dobaviteljev po spremembi nabavnih cen smo torej morali upoštevati," so dodali in navedli, da so se v zadnjem letu povišale cene predvsem osnovnih živil, kot so olje, moka, meso, pri sadju in zelenjavi pa da ima pomemben vpliv na ceno tudi vreme.

V Sparu so med drugim navedli, da so se povišale cene nekaterih izdelkov iz perutninskega mesa in da so v prihodnje zaradi dviga logističnih stroškov in embalaže možni dvigi cen pri nekaterih izdelkih z vsebnostjo olja in kakava. V Tušu pa, da so se v zadnjem obdobju ali pa se še bodo spremenile cene moke, kruha in pekovskega peciva, testenin, kisov, vina, jajc in olja.

Prvi so sicer dvig cen najavili perutninarji, vendar ocenjujejo, da to ne bo dovolj

Če bo ta nivo cen ostal na daljši rok, bodo prisiljeni cene dvigniti ponovno, je izpostavila direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije Tatjana Zagorc in dodala, da je napovedan tudi dvig cen govejega in svinjskega mesa. Razlog je visok dvig cen surovin za prehrano živali, kot so koruza, pšenica, soja in ječmen.

"Pričakovati je, da bodo cene dvignili tudi v drugih dejavnostih, ki so odvisne od svetovnih surovin, ki se dražijo, zlasti mlinarska in pekarska industrija, industrija pridelave krmil in sektorja mleka in mlečnih izdelkov," je navedla Zagorčeva, ki opozarja, da je premik cen navzgor nujen tudi v sistemu javnega naročanja, kjer se pogodbe sklepajo za večletno obdobje. "Pričakujemo, da podražitve na trgovski polici ne bi bile višje od podražitev, ki jih najavljajo proizvajalci," je dodala.

Sicer pa poleg dviga cen surovin na svetovnih trgih poslovanje živilsko-predelovalnih podjetij otežujejo še podaljševanje dobavnih rokov ter dvig cen energentov, stroškov dela in logistike. Podjetja se srečujejo tudi z dvigom cen embalaže in podaljševanjem rokov dobav embalaže ter občasnim pomanjkanjem, je izpostavila Zagorčeva.

Po zadnjih podatkih državnega statističnega urada so se cene hrane maja letos v primerjavi z majem lani znižale za 2,7 odstotka. V primerjavi z decembrom lani pa so bile cene maja letos za dva odstotka višje. Cene svežega sadja so bile maja letos za 9,7 odstotka višje kot decembra lani, cene sveže zelenjave so se zvišale za 7,8 odstotka, cene krompirja pa skoraj za 15 odstotkov. Cene mesa so bile maja letos za 1,5 odstotka višje kot decembra lani.

Piše Vesna Pušnik Brezovnik