Vita Poštuvan: Lahko bi rekli, da se moramo na tem področju opismeniti

Svetovni dan duševnega zdravja

10. 10. 2020, 09:15 | Aktualno | Vir: STA

                            Vita Poštuvan: Lahko bi rekli, da se moramo na tem področju opismeniti (foto: profimedia) profimedia

Združeni narodi (ZN) ter vladne in nevladne organizacije s področja duševnega zdravja ugotavljajo, da brez dodatnega vlaganja v storitve ne bo pričakovanega učinka. Več je treba storiti še zlasti glede na posledice, ki jih pri ljudeh pušča pandemija covida-19, so pozvali ob današnjem svetovnem dnevu duševnega zdravja.

"Ne moremo si več zatiskati oči pred potrebo po konkretnem povečanju sredstev za duševno zdravje," je pozval generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Po njegovih besedah morajo biti kakovostne storitve dostopne vsem, ki jih potrebujejo, pri tem pa je nujno sodelovanje. Le tako bomo lahko hitreje izšli iz krize zaradi pandemije, je prepričan.

Premalo ljudi ima dostop do kakovostnih storitev, države pa na splošno v povprečju namenijo obravnavi duševnega zdravja manj kot dva odstotka sredstev, predvidenih za zdravstvo. "Tako ne gre več naprej," je poudaril.

Evropska komisarka za zdravje in varnost hrane Stela Kiriakides je izpostavila vpliv koronavirusne krize na duševno zdravje in pomen učinkovitih podpornih sistemov na vseh ravneh, še posebej pri preprečevanju depresije pri mladih. Hkrati je napovedala podporo v višini 8,4 milijona evrov za uvajanje najboljših praks na področju duševnega zdravja v skupnosti, preprečevanje samomorov, intervencijske programe za boj proti depresiji in celostni pristop pri reševanju izzivov, povezanih z nastanitvami za ljudi s hudimi duševnimi težavami.

Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril pomen skrbi za duševno zdravje slehernika, ki mora postati prednostna naloga družbe. Samo toliko, kolikor je zdrav posameznik, je zdrava tudi družba, je izpostavil.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so spomnili, da pod okriljem programa MIRA nastaja mreža služb za boljši dostop do strokovne pomoči. Letos se končuje prvo obdobje uresničevanja programa, v pripravi pa je tudi triletni akcijski načrt za varovanje duševnega zdravja. A po besedah vodje programa Jožice Maučec Zakotnik z NIJZ bodo načrtovani ukrepi pomembno prispevali h krepitvi duševnega zdravja vseh le, če bo država zagotovila zadostno financiranje.

Tudi nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora Vita Poštuvan se pridružuje stališču, da mora biti področju duševnega zdravja v prihodnje namenjene več pozornosti, da mora biti več tudi ozaveščenosti in destigmatizacije. "Lahko bi rekli, da se moramo na tem področju opismeniti," je pojasnila za STA.

Ob tem se moramo po njenem mnenju zavedati, da naj bi vsakdo skrbel za svojo duševno kondicijo, podobno kot skrbimo za telesno.

"To pomeni, da se konstruktivno sooča s problemi, da se zmore pogovarjati o svojem doživljanju in ima uvid v svoje vzorce reagiranja, da oseba dobro premaguje vsakodnevne stresne dogodke in s svojim delom prispeva k družbi," je naštela.

Na vprašanja tistih, ki jih zanimajo konkretni načini za krepitev duševnega zdravja, pa psihologinja Vanja Gomboc iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pri Inštitutu Andreja Marušiča Univerze na Primorskem odgovarja: "Tudi v času nove realnosti je pomembno, da smo pozorni nase, na to, kar se dogaja z nami, kako se počutimo in kar doživljamo."

"Bodimo prijazni do sebe, vzemimo si čas zase, za družino, prijatelje, organizirajmo si dan, poiščimo in izvajajmo dejavnosti, v katerih uživamo, izvedimo tehnike sproščanja," je predlagala. Vse to nam lahko pomaga, da se umirimo, zberemo misli in moči ter se kljub zaskrbljenost in nemiru učinkovito spoprimemo z izzivi, je navedla za STA.

Namen svetovnega dneva duševnega zdravja je opozoriti javnost na duševne težave in problematiko, povezano z njimi. Prvič so ga obeležili leta 1992 na pobudo nevladne Svetovne federacije za duševno zdravje.