Vlada pripravila predlog za združitev ključnih regulatorjev v dve agenciji

2. 10. 2020, 18:33 | Aktualno | Vir: STA

                            Vlada pripravila predlog za združitev ključnih regulatorjev v dve agenciji (foto: profimedia) profimedia

Vlada po poročanju več medijev pripravlja predlog zakona, s katerim bi združila osem ključnih regulatorjev. Nastali bi dve super agenciji, njuno vodstvo bi imenovala vlada. Kot argument za spremembe na ministrstvu za gospodarstvo, kjer so osnutek pripravili, navajajo debirokratizacijo in racionalizacijo.

Osnutek zakona je po poročanju medijev od sredine tega tedna v medresorskem usklajevanju, ki bo potekalo le do ponedeljka. Javne agencije, v katere zakonski osnutek posega, naj bi ga dobile šele v četrtek, za pripombe pa naj bi imele na voljo le 24 ur.

Osnutek zakona je bil tako pripravljen v ozkem krogu. Njegovo besedilo ni javno, javne razprave o njem ni, ga je pa pridobilo več medijev.

Vlada si je, kot naj bi bilo razvidno iz osnutka, zamislila, da bi osem ključnih regulatorjev združila pod dve agenciji.

K novoustanovljeni javni agenciji za trg in potrošnike bi pripojila Agencijo za energijo, Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS (Akos), Javno agencijo RS za varstvo konkurence (AVK), Javno agencijo RS za varnost prometa, Javno agencijo za civilno letalstvo RS in Javno agencijo za železniški promet RS.

Nova super agencija bi tako regulirala trge z energijo, telekomunikacijami, poštnimi storitvami, mediji in avdiovizualnimi storitvami, vse vrste prometa, hkrati pa še skrbela za združitve in prevzeme ter varstvo konkurence in potrošnikov.

Agencijo za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Agencijo za zavarovalni nadzor bi vlada medtem združila pod okrilje nove javne agencije za finančne trge. Ta bi tako skrbela za zavarovalni nadzor in trg vrednostnih papirjev, določene pristojnosti bi vzela tudi Banki Slovenije.

Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, kjer so osnutek zakonskega besedila pripravili, med argumenti za reorganizacijo strukture javnih regulatorjev v osnutku navajajo debirokratizacijo, iskanje sinergij in racionalizacijo procesov.

A mediji izpostavljajo, da predlogi posegajo v dosedanjo neodvisnost agencij, kar naj bi zmotilo tudi predstavnike omejenih regulatorjev.

Agencijo za trg in potrošnike bi vodila svet agencije, v katerem bi sedelo sedem članov, in štiričlanska uprava s petletnim mandatom. Oba bi imenovala vlada, člane uprave na predlog sveta agencije po izvedenem javnem razpisu.

Mandati članov sveta s področja telekomunikacij, varstva konkurence in energetike bi trajali šest let, mandati ostalih članov pa tri. Vlada si je zamislila t. i. rotacijski sistem, po katerem bi se v nekem trenutku zamenjalo le pol sveta, kar naj bi prispevalo k neodvisnosti organa od gospodarskih interesov.

V upravi bi medtem sedel po en član iz področja poštnih, medijskih ali avdiovizualnih storitev, področja prometa, elektronskih komunikacij in strokovnjak za varstvo konkurence. Šest obstoječih direktorjev agencij bi torej oklestili na štiričlansko upravo.

V tem delu je tako velika razlika glede na sedanjo ureditev, saj večino direktorjev agencij trenutno potrdi še DZ. Ta bi po novem izgubil vpliv.

Podobno velja za javno agencijo za finančni trg, ki bi jo vodila petčlanski svet in tričlanska uprava. Člane sveta bi imenovala vlada na podlagi razpisa ministrstva za finance, člane uprave pa bi vlada imenovala na podlagi razpisa, ki bi ga objavil svet agencije. Tako člani sveta kot uprave bi imeli šestletni mandat.

Obe agenciji bi po uveljavitvi zakonskih spremembe prevzeli vse zaposlene, premoženje, sredstva, pristojnosti, arhiv in tekoče zadeve, mandati vodstev obstoječih agencij bi nemudoma prenehali.

Vlada naj bi predlog zakonskih sprememb potrjevala v kratkem, v DZ pa naj bi ga poslala po rednem postopku. Pri tem mediji spominjajo, da se je podobnega združevanja regulatorjev želela lotiti že druga vlada pod vodstvom Janeza Janše, zamisli o združitvi finančnih regulatorjev so bile tudi v času vlade Mira Cerarja.