Vlada zamolčala, da je prenehala financirati Slovensko tiskovno agencijo

1. 12. 2020, 14:54 | Aktualno

                            Vlada zamolčala, da je prenehala financirati Slovensko tiskovno agencijo (foto: www.sta.si) www.sta.si

Po poročanju medijev je vlada na včerajšnji dopisni seji potrdila odločitev Urada za komuniciranje (Ukom), da preneha financirati Slovensko tiskovno agencijo (STA). V sporočilu za javnost po seji vlade tega sklepa niso objavili.

Vlada je po zakonu o Slovenski tiskovni agenciji dolžna zagotoviti “primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe.” Lani je tako STA od Urada za komuniciranje dobila sva milijona evrov, skoraj enak prihodek pa je ustvarila s prodajo svojih storitev na domačem in tujem trgu. 

"Ukom pod vodstvom Uroša Urbanije pa se je zdaj odločil, da finančnih obveznosti do nacionalne tiskovne agencije ne bo več izpolnjeval. Tako STA novembra ni dobila niti mesečnega nakazila za opravljanje javne službe v letu 2020 niti plačila za oktober po letni tržni pogodbi. Kot razlog, da ne more več financirati STA, je Ukom v dopisu vladi navedel, da mu direktor agencije kljub večkratnim pozivom ni poslal želene dokumentacije. Ob tem je še dodal, da brez celovitega pregleda nad poslovanjem STA ni mogoče ugotoviti, kaj pomeni »primerno financiranje« za celovito in nemoteno izvajanje javne službe," poroča Dnevnik. 

Kot je razvidno iz dopisa, ki ga je Ukom poslal vladi, je Urbanija od direktorja STA Bojana Veselinoviča med drugim (poleg poskusa pridobitve poslovno občutljivih podatkov) zahteval pojasnila glede poročanja agencije o konkretnih temah in o odzivih nanje. Med drugim ga je zmotil intervju z raperjem Zlatkom, za katerega naj bi STA v primerjavi z drugimi članki porabil preveč besed, zanimal ga je tudi odziv STA na Janšev tvit, v katerem je premier agencijo označil za »nacionalno sramoto, eklatantno zlorabo imena, ki ga nosi«. V STA so tedaj ocenili, da je takšen način označevanja dela njihovih novinarjev nedopusten, neargumentiran in daleč od drže, ki bi jo pričakovali od premierja," še navaja Dnevnik. 

Urbanija je za spletni portal Siol povedal, da Ukom nima nobenega vzvoda, da preveri verodostojnost izjav direktorja STA. "Lahko, da se je v preteklosti delalo po domače, a tako se z javnimi financami ne dela," je izpostavil šef Ukoma, ki je kot problematično izpostavil tudi oglaševanje STA v posameznih medijih. To se mu zdi sporna praksa, saj gre za posredno financiranje komercialnih družb. Izpostavil je še, da STA "v nekaterih medijih ekstremno oglašuje, v drugih pa ne. To je ena naših večjih dilem, ki jih imamo pri poslovanju STA."

DNS: "Še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije”

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so izrazili ogorčenje nad sklepom vlade. V javnem pismu so zapisali: 

“Vsi, ki delamo v medijih, smo tako rekoč dnevno seznanjeni z delom nacionalne tiskovne agencije, ki nudi nujni servis slovenski medijski krajini. Letos se je s servisom STA lahko seznanilo tudi širše občinstvo, saj so veliko vsebin odprli in namenili splošni javnosti, predvsem ko gre za vsebine, povezane z ohranjanjem zdravja v povezavi z aktualno epidemiološko situacijo.

Dodatno je STA s svojimi tekstovnimi novicami, videoprenosi novinarskih konferenc in izjav ter radijskim servisom novinarjem v letošnjem letu izdatno olajšala dostop do informacij, ko so morali ti zaradi različnih omejevalnih ukrepov delati na daljavo. Tako je očitno, da STA izpolnjuje zakonska določila o opravljanju javne službe.

Kljub temu naj bi Ukom zavrnil plačilo po veljavni pogodbi, ker naj ne bi dobil odgovora na svoje številne dopise. Če so bili dopisi pisani v sprenevedavi maniri, kot je bil dopis, vezan na pritiske na odgovorno urednico, ki ga je nedavno objavil portal Siol, naj jasno povemo, da so tudi tovrstni dopisi pritisk na novinarsko avtonomijo. Glede na to, da plačilo javne službe za STA ni bilo nikoli do zdaj problem, se sprašujemo, kaj se je torej spremenilo v zadnjem mesecu. Je STA spremenila način dela? Je delala manj? Seveda ne. Se je pa postavila po robu premierju Janezu Janši, ki jih je okarakteriziral za nacionalno sramoto.

Ustanovitelj (Republika Slovenija) je s pogodbo in zakonom dolžan financirati STA. STA je izpolnila svoje pogodbene obveznosti. Izplačilo mesečnega zahtevka oziroma računa nikakor ne more biti odvisno od vsebine poročanja STA, še najmanj poročanja o ustanovitelju, torej državi, ki jo zastopa vlada. Ukom, ki državo v tem postopku zastopa, naj spoštuje uredniško neodvisnost tiskovne agencije. Prepričani smo, da je direktor STA ustanovitelju poslal vse dokumente, ki so v času njegovega večletnega vodenja STA zadoščali kot podlaga za izplačilo sredstev. Ob tem še opozarjamo, da je večina podatkov o številu objav in primerjavi dolžine objav, ki jih je direktor Ukoma Urbanija zahteval od direktorja STA Bojana Veselinoviča, javno dostopnih preko iskalnika STA. Do vseh objav lahko dostopajo vsi naročniki javnega servisa. 

Jasno je, da je to še en poskus uničenja nacionalne tiskovne agencije, ki je eden od stebrov kakovostnega in nepristranskega poročanja, kar smo že videli v sosednji Madžarski.

Ustavitev financiranja STA s strani vlade razumemo kot neposredni napad na STA in na kakovostno novinarstvo v Sloveniji. S tem so ogrožene plače in preživetje okoli 100 zaposlenih, od tega nekaj več kot 80 novinarjev in fotoreporterjev. To je še posebej nerazumno v času, ko grozi gospodarska kriza in države pomagajo podjetjem ohranjati delovna mesta, ne pa prispevajo k njihovemu ukinjanju. Vlado pozivamo, da nemudoma zagotovi financiranje STA. Novinarje in medije pozivamo, da izkažejo solidarnost z novinarji in drugimi sodelavci STA, katerih plače ogroža pravno nedopustno ravnanje Ukoma in vlade. Koalicijske partnerice pa še enkrat pozivamo, naj premislijo, ali želijo sodelovati pri rušenju demokratičnih temeljev države.”

Odziv STA: Svoje poslanstvo bomo nadaljevali 

Po presoji vodstva STA Ukom nima pravne podlage za prenehanje financiranja javne službe obveščanja, ki jo na podlagi letne pogodbe izvaja STA. STA namreč izpolnjuje vse obveznosti iz naslova pogodbe za opravljanje javne službe za leto 2020 in zakona o STA, navajajo.

Dopisi Ukoma so, kot dodajajo, zahtevali vrsto pojasnil: od vsebinskih vprašanj, povezanih z novinarskim delom kolektiva STA, konkretnimi novinarskimi vsebinami in odzivi nanje, ki so v opreki z zakonsko zagotovljeno avtonomijo uredništva, do vrste listin, podatkov in zbirk podatkov, ki se nanašajo na tržno dejavnost. Na dopise Ukoma je STA redno odgovarjala, na način in v okvirih, ki jih predvidevata zakonodaja in letna pogodba. Pri tem poudarjajo, da je Ukom zahteval določene podatke, ki bi jih lahko le vlada, ki po zakonu o STA v imenu RS kot edine ustanoviteljice izvaja pravice družbenika.

Navajajo še, da STA s svojim poslovanjem in drugimi informacijami redno seznanja nadzorni svet STA, letna poročila pa obravnavata tudi državni zbor in državni svet. Poslovanje STA je tudi predmet rednih letnih zunanjih in notranjih revizij. "Vse te varovalke izkazujejo, da izpolnjujemo vse z zakonom določene obveznosti brez kakršnih koli večjih posebnosti; še več, državni zbor je ob potrjevanju letnih poročil ustanovitelja, torej vlado, večkrat pozval k zagotovitvi zadostnega financiranja, sploh ob dejstvu, da STA stroške za opravljanje javne službe že vrsto let pokriva iz naslova svojih tržnih dejavnosti," so navedli.

"V STA smo se zaradi zaustavitve financiranja s strani Ukoma znašli v položaju, ki ogroža poslovno stabilnost agencije in zmožnost opravljanja zakonsko predpisane dejavnosti opravljanja javne službe obveščanja," so opozorili.

Na STA poudarjajo, da bodo, dokler bodo lahko, kljub tej potezi nadaljevali s celovitim, ažurnim in nepristranskim poročanjem v skladu s poslanstvom nacionalne tiskovne agencije.

"A v primeru nadaljevanja takšnega odnosa s strani Ukoma do STA bo ogrožena ne le stabilnost poslovanja in socialni položaj zaposlenih in sodelavcev, ampak tudi prihodnost agencije, ki bo drugo leto tako kot slovenska država praznovala 30 let obstoja," so še poudarili.