Vrh Nata odprl novo poglavje v čezatlantskih odnosih, prvič zaostrili držo do Kitajske

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po zasedanju izrecno izpostavil Bidnovo zavezanost zavezništvu. Sporočilo osvežene zavezanosti čezatlantski enotnosti in krepitvi vezi, ki se je v času Donalda Trumpa močno skrhala, je ključno sporočilo vrha.

Na vprašanje o primerjavi med zdaj in prej je Stoltenberg odgovoril: "Zdaj je drugače." Izpostavil je, da so vsi zavezniki pozdravili močno Bidnovo zavezanost Natu in obenem v zameno potrdili svojo zavezanost zavezništvu, ki od njih terja tudi krepitev obrambnih izdatkov.

V skupnem sporočilu oziroma komunikeju v 79. točkah so voditelji potrdili zavezanost 5. členu o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse. Ta temeljni člen je Trump ves čas svojega mandata postavljal pod vprašaj in celo grozil z odhodom iz zavezništva.

Voditelji članic Nata so prvič zaostrili držo do Kitajske

Kitajske ambicije in odločno vedenje predstavljajo "sistematične izzive na pravilih temelječemu mednarodnemu redu". Nato skrbijo politike prisile, ki jih uporablja Peking, in ki so v nasprotju s temeljnimi vrednotami zavezništva, so zapisali v danes sprejetem sporočilu vrha.

Naraščajoči vpliv Kitajske in mednarodne politike lahko predstavljajo izzive, ki jih moramo skupaj nasloviti kot zavezništvo, so se strinjali predsedniki držav in vlad članic Nata.

"Kitajske ambicije in odločno vedenje predstavljajo sistematične izzive za na pravilih temelječi mednarodni red in za področja, ki so pomembna za zavezništvo," piše v sprejetem komunikeju.

To je prvič, da je zavezništvo uporabilo tako oster jezik glede Kitajske. Na vrhu Nata v Londonu leta 2019 so voditelji opozorili le na vse večji vpliv Kitajske.

Nato mora skupaj kot zavezništvo odgovoriti na povečan vpliv Kitajske, je na novinarski konferenci ob zaključku vrha dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Kitajska hitro širi svoj jedrski arzenal

Poleg tega vojaško sodeluje z Rusijo, tudi na ruskih vojaških vajah na evroatlantskem območju. Zaveznice skrbi tudi pogosta pomanjkljiva preglednost in uporaba dezinformacij. Kitajsko zato pozivajo, naj spoštuje svoje mednarodne zaveze in odgovorno deluje v mednarodnem sistemu, med drugim tudi v vesolju ter kibernetski in pomorski domeni.

Nato ohranja konstruktiven dialog s Kitajsko, kjer je to mogoče, so še poudarili voditelji. Glede na interese zavezništva so pozdravili priložnosti za sodelovanje s Pekingom na področjih, pomembnih za zavezništvo, in pri skupnih izzivih, kot so podnebne spremembe.

Zaveznice Kitajsko še pozivajo, naj se vključi v dialog in ukrepe za preglednost glede svojih jedrskih zmogljivosti in doktrine.

Voditelji članic Nata, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, so ob sklepih glede Kitajske danes sprejeli vrsto drugih odločitev o za zavezništvo pomembnih vprašanjih, med drugim o Rusiji, novi pobudi Nato 2030, poleg tega pa so potrdili čezatlantsko enotnost in solidarnost. Vrha Nata se je v okviru svoje prve poti v tujino kot predsednik ZDA udeležil tudi Joe Biden.

Nato opozarja Rusijo na izpolnjevanje mednarodnih obveznosti

Dokler Rusija ne bo izpolnjevala mednarodnega prava ter svojih mednarodnih obveznosti in odgovornosti, ne more biti normalizacije odnosov, so sklenili voditelji na današnjem srečanju zveze Nato v Bruslju. Na poslabšanje varnostnega okolja se bo zavezništvo še naprej odzivalo s krepitvijo odvračalne in obrambne drže do Rusije, piše v sporočilu vrha.

Agresivna dejanja Rusije predstavljajo grožnjo evro-atlantski varnosti, so opozorili voditelji in ob tem poudarili, da bodo še naprej tesno sodelovali pri naslavljanju vseh groženj in izzivov, ki jih predstavlja Rusija.

Na poslabšanje varnostnega okolja se bo Nato še naprej odzival s krepitvijo odvračalne in obrambne drže, vključno z okrepljeno prisotnostjo na vzhodnih mejah zavezništva.

Kot je po srečanju voditeljev 30-članskega Severnoatlantskega zavezništva dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, so članice pozdravile posvetovanja z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom pred njegovim srečanjem z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom v sredo v Ženevi.

Odnosi z Rusijo so na najnižji točki od konca hladne vojne in agresivna dejanja Moskve so grožnja naši varnosti, je še dejal Stoltenberg. Zavezništvo se bo sicer še naprej osredotočalo na dialog z Rusijo pri kritičnih vprašanjih.

Vrh je tudi podkrepil podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine, Gruzije in Moldavije znotraj njihovih mednarodno priznanih meja. Rusijo so ob tem pozvali, naj umakne svoje sile, ki jih je namestila v teh treh državah brez njihovega soglasja.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol