Vrhovno sodišče v ZDA dalo jasen signal, da se ne bo vmešavalo v volitve

Trump nadaljuje s tožbami

9. 12. 2020, 08:40 | Aktualno | Vir: STA

                            Vrhovno sodišče v ZDA dalo jasen signal, da se ne bo vmešavalo v volitve (foto: Profimedia) Profimedia

Vrhovno sodišče ZDA je v torek zavrnilo zahtevo republikancev iz Pensilvanije, naj se razveljavi izid predsedniških volitev v tej državi, kjer je demokrat Joe Biden premagal republikanca Donalda Trumpa. Zavrnitev zahteve je prišla na dan, ko so vse zvezne države potrdile svoje izide in elektorje, ki bodo 14. decembra glasovali o predsedniku ZDA.

Nazadnje je v torek to storila država Havaji. Trump, njegova kampanja in nekateri republikanci po ZDA vseeno ne odnehajo s tožbami in pokusi spreobrnitve volje volivcev, čeprav so doslej doživeli že kar okrog 50 sodnih porazov. Biden je glede na potrjene izide po državah na volitvah osvojil 306 elektorskih glasov, Trump pa jih je osvojil 232. Za zmago jih je bilo potrebnih 270.

Ti elektorji so že potrjeni in bodo 14. decembra oddali svoje glasove za Bidna in Trumpa. V torek je potekel tako imenovani zadnji rok za varno zavetišče. To pomeni, da bi se moralo končati vsakršno izpodbijanje volilnih izidov po posameznih državah. Na primer ponovna štetja in revizije. Sodišča bi morala sedaj avtomatično zavračati vsako novo tožbo proti volitvam vloženo po 8. decembru.

Izidi so namreč potrjeni in dokončni, zvezni kongres pa mora sprejeti in upoštevati ter potrditi izid glasovanja elektorjev. Vendar pa Trumpa in podpornikov to ne ustavlja in bodo nadaljevali s tožbami kljub lekciji vrhovnega sodišča.

Gladka zavrnitev zahteve za razveljavitev volilnih izidov v Pensilvaniji, ki je bila doslej poražena na vseh državnih sodiščih, je po mnenju pravnih strokovnjakov ZDA jasno sporočilo vrhovnega sodišča, da se ne bo vpletalo v volitve ali skušalo spremeniti voljo volivcev.

Kljub temu je v torek od vrhovnega sodišča ZDA pravosodni minister Teksasa Ken Paxton zahteval, naj razveljavi izide volitev v Arizoni, Pensilvaniji, Georgii in Wisconsinu. "Kot kaže imamo novo vodstvo na seznamu najbolj norih tožb proti volitvam. Gre za predstavo, ki je nevarna, žaljiva in zapravljiva," je po poroanju ameriške tiskovne agencije AP menil profesor prava univerze Teksas Steve Vladeck.

"Teksas nima nobene legitimne podlage vlagati tožbo proti volilnim izidom v drugih zveznih državah oziroma kako države izvajajo svoje volitve," je dejal profesor volilnega prava univerze Georgetown Paul Smith. Teksas si drzne zahtevati, da vrhovno sodišče zavrne izide volitev v štirih državah in dovoli imenovanje elektorjev za Trumpa po državnih kongresih. V ta namen Teksas zahteva naj vrhovno sodišče odpravi zakon iz leta 1887, ki zahteva, da elektorji glsujejo 14. decembra.

V Arizoni in Wisconsinu so tožbo na zveznih sodiščih vložili kar elektorji za Trumpa, ki jih zaradi Trumpovega poraza na volitvah guvernerja obeh držav nista potrdila za elektorski kolidž 14. decembra, ampak sta potrdila seznam Bidnovih elektorjev, kot to določa zakonodaja zveznih držav.

Trump in podporniki trdijo, da so bile volitve 3. novembra ena velika prevara, vendar le predsedniške, na katerih je Trump izgubil proti Bidnu. Proti drugim izidom volitev, kot so kongresne, guvernerske in lokalne se ne pritožujejo, ker so se republikanci na njih dobro odrezali. A dokazov o prevari niso našli ali utemeljili, o čemer priča 50 izgubljenih tožb.

Navajajo sicer med drugim, da so za Bidna glasovali mrtvi in nezakoniti priseljenci, da so volilni stroji prirejeni za štetje le Bidnovih glasov, predvsem pa jih motijo glasovnice po pošti, ki naj bi se kar naenkrat od nekje pojavile in spremenile izid volitev. Nobena skrivnost sicer ni, da so bile glasovnice po pošti na voliščih že več tednov, vendar pa so jih lahko začeli šteti šele, ko so prešteli glasove volivcev na dan volitev.