Preslikave podob so vsenaokoli. Donald Trump kot Bill Gates. New Kids On The Block so Backstreet Boys. Wrestling se gleda pri Springerju. Japiji se igrajo internetne baronske balone. Atari 2600 je Sony Play Station. Zakon v LA končno postane Praksa. Sploh v New Yorku. Eyeliner Boya Georgea se posuši na moških nalakiranih nohtih. Podobnikovalci Madonne dvajset let pozneje so rajši takšni kot Marilyn Manson. Je huje, ko vam Faith poje George Michael ali Limp Bizkit?

Leto po Reaganovi izvolitvi. Prvič se zavrti Thriller, prvič zavrtijo E.T.-ja. Pa Na zdravje!, Družinske vezi in Knight Riderja. Še leto prej se zdi pop kultura preostanek sedemdesetih. Blondie, The Clash, Adam Ant so spomenik diska in panka poznih sedemdesetih. Kot so smerniki za pop in dance na začetku devetdesetih Paula Abdul, New Kids On The Block in Milli Vanilli. Vsi skupaj so zbesneli Kurta Cobaina. A, tako smo torej fasali Courtney.

Plesna glasba osvoji malo rokenrola pa fanka, toliko da Prince postane zvezda. Pank, ki se v tem ali onem telesu goni naokoli od šestdesetih naprej, The Clash in Ramones zrinejo na MTV. Nič več ni bilo enako. Depeche Mode so opazili. Duran Duran so zaštekali. In enega za drugim snemali videe.

Pri vsakem smo opazili hujšo jahto. Novi romantiki, ne. Novi izdelki MTV-ja. Prva je seveda Madonna, ki ni užila slabega dne, odkar jo je posvojila glasbena televizija. Ob nobeni nagradi se jim ne pozabi zahvaliti. In tistega dne, ko bo Madge použila TV, stojte ob strani. Niti roka naj se ne premakne.

Vladavina je bila namreč trdoročna, glasbena politika izprijena, porazi redki. Ko je Bob Geldof leta 1985 Live Aid porinil skozi več kot milijardo ekranov, je MTV ugotovil, kaj pomeni globalno. Ni se več branil videov črnih zvezd. Začel jih je proizvajati. Končno se je dalo iz Bronxa na Manhattan. Obilje za vse. Vsaj v teve prividih.

Postglobalistična in postholokavstna prihodnost Roya Battyja se je zdela zelo daleč. Bil je bolj ranljiv kot ljudje. Končno smo ga ujeli.

Ko zajokajo kitare

Globalna sedmina, ki je markirala glasbeno desetletje.

• Depeche mode

Tehnologijo je prevzel novi član Alan Wilder. Blasphemous Rumours, Master And Servant, People Are People, Stranglove so bili hudi hiti na obeh straneh Atlantika.

Leta 90 izdani album Violator in Songs Of Faith And Devotion iz leta ’93 sta iz njih naredila zvezde. Potem je odšel Wilder, pevec Gahan pa se je v heroinskem flešu neuspešno samomoril. Štiri leta premora, album Ultra leta ’97. Po prestanih frkah so leta 2001 očiščeni vstali s fenomenalnim albumom Exciter.

• Culture club

Pobral se je šele leta ’92 s produkcijo Pet Shop Boys The Crying Game. In ko ga je Amerika spet zagledala, se je vrnil k svojemu zgodnjemu romanticizmu – in postal hot shot DJ. Njegov Essential Mix skriva odlične pedrske himne leta 2000.

• Duran duran

Na vizualijah zgrajena slava se je začela ohlajati leta ’85, po hitih Union Of The Snake, The Reflex in Wild Boys. Člani so se sprehajali med različnimi zasedbami in se šlepali na staro slavo. Leta 93 so sproducirali užiten album Duran Duran. Potem je šlo spet dol. In je tam tudi ostalo. Vključno z več kot primerno naslovljenim albumom Pop Trash, ki so ga izdali lani.

• George michael

Daleč najboljša marketinška poteza pa je bila aretacija zaradi opolzkega vedenja na beverlyhillsovskem štrikplacu. Takoj je šel na CNN in ponosno priznal, kar so že vsi vedeli. Potem je posnel video za komad Let's Go Outside in maksimalno unovčil svojo seksualno preferenco. He's here to stay.

• Kraftwerk

• New kids on the block

• The smiths

Kombinacija naslovov Heaven Knows I'm Miserable Now in Suffer Little Children pa močnih antitatcherijanskih stališč pojasnjuje obsedenost Radioheadov z bendom, ki se je v devetdesetih skoraj poklal zaradi avtorskih pravic.

Časovni stroj

• 1979

• 1980

• 1981

• 1982

• 1983

• 1984

• 1985

• 1986

• 1987

• 1988

• 1989

Boy George

Izid prve plošče Culture Cluba je Boy George leta 1982 pospremil z izjavo: »Tudi če nikoli več ne posnamemo plošče, smo ustvarili zgodovino.« Mislil je v ednini. Tudi Joan Rivers, ko mu je rekla, da je takšen kot »Brooke Shields na steroidih«. Leta 1985 sta dala 23-letna pop kralj in kraljica intervju za Playboy. Mislila sta v ednini.

Saj ne, da ne bi že dostikrat slišali, ampak povejte, zakaj se zjutraj uredite takole?

Glejte, preprosto je: zdi se mi, da brez mejkapa zgledam kot prašič. Če bi nosil krilo in bluzo, bi zgledal kot idiot, ampak takih stvari ne nosim. Ponavadi nosim široke arabske hlače. Tak slog oblačenja ni ne ženski ne moški. V Angliji je neki tip, ki zgleda kot jaz, če bi me zmleli v mikserju.

Debel je kot jaz in nosi pajkice; jajca mu med nastopi visijo na stran. On zgleda smešno, jaz pa fenomenalno. Androgino, ampak ne poženščeno. Velik sem in v oblekah ne zgledam butasto. Bil sem prvi moški na naslovnici Cosmopolitana. Harper's Bazaar Australia je objavil mojo naslovnico in šest strani modnih fotografij z mano. Tega ni naredil še noben moški. Na to sem ponosen.

Nekateri trdijo, da homofobija izhaja prav iz strahu, da se dečki, ki so takšni kot punce, ne bi nikoli borili v vojni in da tako ogrožajo nacionalno bit.

Ljudje so v osnovi sebični. Bojujejo se zase, za družino in ne za državo. To nima nič opraviti z oblačenjem. Zgodnji Rimljani so se porivali med sabo, pa so bili klavci. Kralj Karl se je čedno oblačil in kristijane pobijal za hobi. Spomnite se francoske revolucije in angleških vojn. Homoseksualnost je bila povsod. Tisti pedrčki so se bojevali. Državniki in vojskovodje v ameriški državljanski vojni so nosili napudrane lasulje.

Samuraji so nosili izpopolnjene kostume in se ličili, vendar so bili izjemno nasilni. Če zdaj ni pravih moških, to pomeni, da jih ni bilo nikoli. Dejstvo je, da je bila Anglija država transvestitov – totalno. Vsi so zgledali kot jaz – le da sem jaz zelo čist, oni so bili pa svinjski.

Dobro, kdo je najbolj svinjsko slabo oblečen na tem svetu?

Naj vam bo: na prvem mestu je Joan Collins, ker je v tistih plesnih oblekah takšna kot puran, preden ga daste v pečico. Na drugem je Maggie Tatcher, ker zgleda, kot da bi še zmeraj nosila steznik. Na tretjem Joan Rivers, ker si obleke sposoja, pozabi pa odstraniti nalepke izposojevalnice. Četrto mesto zaseda Brooke Shields, ker se še ni nehala oblačiti kot Michael Jackson. Na petem je Boy George, ljubosumen, ker mu njihove obleke niso prav.

Saj ni problem, bančni račun vam dovoli dobrega krojača.

Če nisi srečen znotraj, ni važno, koliko kokaina si zmečeš v nos ali koliko denarja imaš, ker nič ne pomaga. Tako napako dostikrat naredijo slavni, jaz je ne bom. Ko si slaven, je podobno kot v šoli. Slepiš se, da si zajahal vesolje, si pa samo v šoli, kjer te imajo radi toliko časa, dokler igraš po pravilih. Vse punce bi šle rade ven z glavnim frajerjem in vsi fantje bi šli radi ven z glavno navijačico. No, jaz sem glavna navijačica.

Kdo so stranske navijačice? Duran Duran?

Saj so dober bend, ampak ni mi všeč njihov družbeni komentar. Prodajajo status. Pripovedujejo nam: »Zaslužili smo kupe denarja.« Ne vem, kako je v Ameriki, ampak moj brat in sestra si ne moreta privoščiti oblek Anthonyja Pricea, ki jih nosijo Duranovci.

Ne moreta si privoščiti, da bi vrgla sidro svoje jahte in poležavala na plaži, kot to počnejo Duran Duran v videih. Jaz se trudim, da bi bilo to, kar počnemo, dosegljivo vsem. Mularija z lahkoto zgleda kot jaz. Se pa potrudim, da me ne vidijo v činčilnih plaščih.

Kako so snemali video v 80-ih?

Primer Michaela Jacksona: Bad.

• vsaj ena bejba

• nobel frizura

• raztrgana oblačila

• klaviature za zjokat

• vsaj ena menjava oblačil

• posebni odrski učinki

• divji inštrumental ali zaskrečani solo

• zgodba!

• kul avto (avion, avto, motocikel, vlak – vsi kul)

• sončna očala

Brez njih ni ejtis partija

1. Come on eileen - Dexy's Midnight Runners (Bridget Jones in kolegicam otopi čut za dostojnost)

2. La vie en rose - Grace Jones (kvadratna glava desetletja, ki so jo uporabili za dokaz, da Bond ne spi samo z najlepšimi)

3. The future's so bright i gotta wear shades - Timbuk 3 (naslov, ki povzame desetletje)

4. Smalltown boy - Bronski Beat (Summervillova himna vseh tet, ki so prišle iz omar v osemdesetih)

5. Won't talk about IT - Norman Cook (še preden se je zredil v Slima)

6. White lines - Grandmaster Flash (Don't do, don't do, don't do those white lines …)

7. Maneater - Hall and Oates (za sufrafeministe)

8. French kissin' in the usa - Deborah Harry (več droge in več seksapila kot Boy George)

9. Automatic - Pointer Sisters (disko disko disko beat)

10. Song for whoever - Beautiful South (za fene preslišanih)

TEKST: Anže Peršin

ILUSTRACIJA: Damijan Stepančič

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ