Vsak četrti zaposleni v skrbeh za delovno mesto

Raziskava Valicona

29. 5. 2020, 08:35 | Aktualno | Vir: STA

                            Vsak četrti zaposleni v skrbeh za delovno mesto (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Splošna zaskrbljenost prebivalcev zaradi koronavirusa je po najnovejši raziskavi Valicona prvič od sredine marca padla pod 50 odstotkov. Ob tem pa se je med vprašanimi povečala zaskrbljenost zaradi službe. Približno 26 odstotkov vprašanih ali vsak četrti zaposleni je namreč izrazil skrb za delovno mesto.

Zaskrbljenost zaradi koronavirusa je v anketi, ki jo je Valicon izvedel med 26. in 28. majem med 524 osebami, padla na 47 odstotkov. Med njimi je velika večina zmerno zaskrbljenih, sedem odstotkov pa zelo zaskrbljenih.

V zadnjih treh tednih se je občutno povišal delež tistih, ki poročajo o večjem obsegu dela. Delež teh se je ustavil pri četrtini zaposlenih, medtem ko je aprila znašal slabo petino.

V četrtem tednu od začetka sproščanja ukrepov vlade za zajezitev širjenja bolezni je odpiranje šol pospremila malo večja skrb. Da so ukrepi vlade za zajezitev virusa prestrogi, je konec maja znova ocenilo več kot dve petini vprašanih ali 42 odstotkov. Da so premalo strogi, jih je ocenilo 12 odstotkov. Teden dni nazaj je bilo to razmerje 34 odstotkov oz. 16 odstotkov.

Da so ukrepi vlade bolj ustrezni in bolj neustrezni, je ocenilo po 22 odstotkov vprašanih. Doslej je bilo razmerje ves čas v prid tistim, ki menijo, da so bolj ustrezni. Večina vprašanih ali 56 odstotkov je te ukrepe ocenila kot deloma ustrezne, deloma neustrezne.

Čeprav se ukrepi sproščajo in zaskrbljenost pada, osebno doživljanje trenutnih razmer temu ne sledi. Največji delež ali dobra tretjina vprašanih je opisalo svoje situacijo negativno, večina med njimi z odgovorom situacija je neprijetna, utrujajoča. Slaba tretjina je izbrala odgovor sprejemljiva, nekako gre. Točno tretjina pa je razmere opisala za normalne.

Zaupanje v znanost in stroko

Med vprašanimi je večina izrazila zaupanje v znanost in stroko, ampak s pridržkom. Da jim zaupa do neke mere, je odgovorila polovica, da jim popolnoma zaupa, pa je odgovorilo 14 odstotkov. Z besedami anketirancev je to indikator do neke mere zaskrbljujočega stanja zaupanja do znanosti in stroke v primeru širjenja koronavirusa, morda pa tudi na sploh.

Glede razlag o izvoru virusa, ki krožijo predvsem po družbenih omrežjih, se slaba petina ni opredelila za nobeno od ponujenih. Dobra polovica jih je menila, da je virus naraven, med njimi pa jih je slaba tretjina ali 29 odstotkov menilo, da je preskočil z živali na človeka in se širi kot ostali virusi, slaba petina, da je ušel iz laboratorija kot posledica človeške napake, slaba desetina, da je bil izpuščen namenoma.

Med vsemi vprašanimi jih slaba tretjina ali 30 odstotkov meni, da je bil virus izpuščen iz laboratorijev namenoma, dve tretjini med njimi, da je bil tudi ustvarjen v laboratoriju, medtem ko pet odstotkov vprašanih obstoj koronavirusa zanika, je še pokazala najnovejša raziskava Valicona.