15. 3. 2021, 18:08 | Vir: STA
Vse več držav začasno prekinja cepljenje s cepivom AstraZenece
Vse več držav, med njimi Nemčija, Francija in Italija, se odloča, da bodo začasno prekinile cepljenje s cepivom proti covidu-19 družbe AstraZeneca. Po poročilih o pojavu krvnih strdkov, ki naj bi jih povezovali s cepljenjem, družba zagotavlja, da je teh primerov manj od pričakovanj med splošno populacijo.
Seznam držav, ki odpovedujejo cepljenje s cepivom AstraZenece, se daljša. Po novem so se mu med drugim pridružile Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska in Indonezija. Večinoma pojasnjujejo, da gre za previdnostni ukrep. Države nameravajo večinoma počakati na odločitev Evropske agencije za zdravila (Ema) o varnosti omenjenega cepiva za cepljenje proti covidu-19.
Direktor italijanske agencije za zdravila Giorgio Palu je sicer danes, preden se je država odločila prekiniti cepljenje ocenil, da je to cepivo varno.
Britanski premier Boris Johnson je zavrnil možnost, da bi Velika Britanija začasno prekinila cepljenje s cepivom AstraZenece, ki je bil razvit skupaj z oxfordsko univerzo. Zagotovil je, da je britanski regulator zdravil eden najstrožjih, in zato ne vidi razloga za prekinitev cepljenja.
Razlog za začasno zaustavitev cepljenja so ugibanja o morebitnem nastanku krvnih strdkov kot posledici cepljenja s tem cepivom.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zagotavlja, da med cepivom in povečanim tveganjem za razvoj krvnih strdkov ni povezave. Tudi Ema, ki izvaja pregled posameznih pojavov krvnih strdkov, pravi, da koristi cepiva še naprej pretehtajo tveganja.
AstraZeneca je navedla, da je bilo med okoli 17 milijoni cepljenih v EU in Veliki Britaniji zaznanih 15 primerov venske tromboze in 22 primerov pljučne embolije, kar da je manj od pričakovanj med splošno populacijo.
Medtem se v Evropski uniji nadaljuje razprava o napakah pri nabavi cepiv
Evropska komisija v odzivu na kritike ne priznava napak pri nabavi cepiv proti novemu koronavirusu, le težave s proizvodnimi zmogljivostmi, ki pa se jih trudijo odpraviti. Sicer pa so v Bruslju znova izpostavili, da so se o razdelitvi odmerkov pogajale članice - da je bilo izhodišče sicer načelo pro rata glede na prebivalstvo, a so se lahko dogovorile tudi drugače. Spomnili so tudi, da se članice same dogovarjajo s podjetji o konkretni dobavi.
V Avstriji so sicer zaradi zapletov pri naročanju dodatnih odmerkov cepiva proti covidu-19 odslovili dosedanjega koordinatorja za cepljenje na ministrstvu za zdravje Clemensa Martina Auerja. V določenem trenutku vlade namreč ni seznanil z možnostjo nabave dodatnih odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalca Pfizer/Biontech. Po poročanju avstrijskih medijev bi lahko Avstrija za drugo četrtletje naročila dodatnih 100.000 odmerkov cepiva.
V državah članicah se še naprej trudijo okrepiti proizvodnjo cepiva. Nemško biofarmacevtsko podjetje IDT Biologika je tako z ameriško multinacionalno korporacijo Johnson & Johnson sklenilo dogovor o pomoči pri proizvodnji njenega cepiva proti covidu-19. Nemški minister za gospodarstvo Peter Altmaier je ocenil, da ta dogovor pomeni večjo zanesljivost pri dobavi cepiv proti covidu-19.
Sputnik V
Razvijalci ruskega cepiva Sputnik V pa so dosegli dogovore o proizvodnji tega cepiva v ključnih državah članicah EU. Kot je sporočil vodja ruskega sklada za neposredne naložbe RDIF Kiril Dmitrijev, so sklenili dogovore s podjetji iz Italije, Španije, Francije in Nemčije za začetek proizvodnje Sputnika V.
Rusko cepivo Sputnik V zaenkrat še ni odobreno v EU, z njim pa že cepijo v nekaterih članicah, med drugim na Madžarskem. Dokumentacijo o cepivu pa je začela preučevati tudi Hrvaška. Hrvaški minister za zdravje Vili Beroš je namreč potrdil, da je Hrvaška dobila dokumentacijo o cepivu Sputnik V, ki jo je zaprosila od Rusije zaradi obravnave možnosti interventnega uvoza ruskega cepiva.
Iz evropskih držav medtem večinoma poročajo o zaostritvi razmer med pandemijo. V Italiji po novem za kar tri četrtine države veljajo najostrejši ukrepi, skladni z rdečo obarvanostjo območja. V francoski prestolnici se borijo s preobremenjenostjo bolnišnic zaradi covidnih bolnikov. Trenutno je od skoraj 4100 covidnih bolnikov na intenzivni negi v državi 1100 v bolnišnicah na območju Pariza.
Na Portugalskem pa so po dveh mesecih sprostili del ukrepov za zajezitev novega koronavirusa, ki so bili v veljavi od sredine januarja. Znova so odprti vrtci, osnovne šole, frizerji in knjigarne. Vlada sicer vztraja pri postopnem odpiranju.
Pripravila Sara Erjavec Tekavec
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
