Z enim odmerkom doslej cepljenih 11,4 odstotka, z dvema 5,4 odstotka prebivalcev

Precepljenost po regijah 11-odstotna

31. 3. 2021, 13:24 | Aktualno | Vir: STA

                            Z enim odmerkom doslej cepljenih 11,4 odstotka, z dvema 5,4 odstotka prebivalcev (foto: Bor Slana/STA) Bor Slana/STA

Omejene količine cepiva proti covidu-19 ostajajo glavni problem cepljenja v Sloveniji, pravi nacionalna koordinatorica za cepljenje na NIJZ Marta Grgič Vitek. Po njenih navedbah je bilo doslej s prvih odmerkom cepiva cepljenih 11,4 odstotka prebivalcev, z dvema 5,4 odstotka. Skupno je bilo po cepljenju 36 prijav resnih neželenih učinkov.

Grgič Vitkova je na vladni novinarski konferenci o covidu-19 dejala, da število dobavljenih cepiv počasi narašča, vsak mesec jih je nekaj več, februarja je Slovenija dobila blizu 150.000 odmerkov, v marcu skoraj 200.000, skupaj pa nekaj čez 400.000 odmerkov cepiva.

V aprilu bodo po njenih besedah predvidene dobave nekoliko višje. "335.000 je skupna številka, od tega dobra polovica cepiva Pfizerja in slaba polovica AstraZenece ter nekaj cepiva Moderne," je navedla Grgič Vitkova.

Po podatkih iz elektronskega registra cepljenih oseb je bilo do torka s prvim odmerkom cepiva cepljenih skoraj 240.000 oseb (11,4 odstotka), z drugim odmerkom pa 112.000 oseb (5,4 odstotka), skupaj 350.000 cepljenj. Med cepljenimi je nekoliko več žensk, ki jih je bilo doslej z enim odmerkom cepljenih nekaj več kot 13 odstotkov, nekaj manj kot sedem odstotkov pa z drugim. Med moškimi jih je bilo s prvim odmerkom cepljenih 9,3 odstotka, z drugim pa štirje odstotki.

Število cepljenih med starejšimi od 80 let se po besedah Grgič Vitkove iz tedna v teden še povečuje, čeprav so cepljenje te skupine praktično zaključili konec februarja, a dobivajo nove prijave. Pred 14 dnevi je bila tako precepljenost v skupni 80 do 84 let okrog 50 do 55 odstotkov, zdaj pa se je dvignila proti 60 odstotkom.

V veliki meri je cepljena tudi starostna skupina od 75 do 79 let - s prvim odmerkom je cepljenih 50 odstotkov, začenja pa se tudi cepljenje starostne skupine od 70 do 74 let. V tej starostni skupini je zaenkrat s prvi odmerkom cepiva cepljenih 21 odstotkov.

Po besedah Grgič Vitkove pričakujejo, da bo vsaj večina cepilnih centrov ta teden zaključila cepljenje starostne skupine od 75 do 79 let. Deloma bo tako v tem tednu potekalo tudi cepljenje starostne skupine 70 do 74 let, ostali pa predvidoma naslednji teden, ko bodo začeli cepiti tudi starostno skupino od 65 do 69 let.

Precepljenost po regijah se giblje okrog 11 odstotkov

V nekaterih regijah je ta odstotek nekoliko višji, drugod nekoliko nižji, kar je po besedah Grgič Vitkove nekoliko odvisno od zanimanja za cepljenje, nekoliko od strukture prebivalstva.

V registru neželenih učinkov po cepljenju, katerega upravljavec je NIJZ, je bilo doslej pri 246.368 cepljenjih s cepivom Pfizerja in BioNTecha 2252 prijav neželenih učinkov, kar je malo manj kot odstotek. Pri 20.443 cepljenjih s cepivom Moderne je bilo prijav neželenih učinkov 39 (0,2 odstotka), pri 75.606 cepljenjih s cepivom AstraZenece pa 1068 prijav (1,5 odstotka). Najpogostejše so težave na mestu aplikacije, težave pa so podobne tako pri cepivu Pfizerja kot AstraZenece.

Od začetka cepljenja do vključno 28. marca so na NIJZ prejeli 25 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizerja (1,1 odstotka glede na vse prijave), eno prijavo po cepljenju s cepivom Moderne (0,2 odstotka) in deset prijav po cepljenju s cepivom AstraZenece (0,9 odstotka).

Sicer pa so Grgič Vitkovo novinarji spraševali tudi o poteku cepljenja, ko so na nekaterih območjih bili cepljeni zdravi mlajši ljudje, drugod pa niso cepili niti starejših. Grgič Vitkova je poudarila, da so cepilni centri ves čas prejemali navodila, kako naj naročajo cepivo glede na to, katera starostna skupina je na vrsti za cepljenje.

Upa, da je do primerov, ko so bili morda cepljeni tisti, ki še niso bili na vrsti, prihajalo v manjši meri in morda zato, ker jim je ostalo cepiva, ki ga niso mogli porabiti, ker so nekateri odpovedovali cepljenje. Osebno zagovarja, da se raje cepi nekoga, ki morda še ne bi bil na vrsti, kot da se cepivo zavrže.