Z odločbami o usmeritvi že okoli 7 odstotkov osnovnošolcev in dijakov

29. 1. 2020, 12:08 | Aktualno | Vir: STA
Z odločbami o usmeritvi že okoli 7 odstotkov osnovnošolcev in dijakov (foto: profimedia) profimedia

Število učencev s posebnimi potrebami v osnovnih in srednjih šolah v zadnjih letih narašča. Odločbo o usmeritvi ima že skoraj sedem odstotkov osnovnošolcev in še nekoliko večji delež srednješolcev. Mnenja o vzrokih za višanje števila odločb so različna, ministrstvo pa začenja strokovno razpravo o tem, kaj, če sploh kaj, spremeniti.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je imelo v šolskem letu 2015/2016 odločbo o usmeritvi 5,91 odstotka učencev, v letošnjem pa že 6,97 odstotka, kar pomeni, da ima odločbo o usmeritvi 13.075 učencev.

Podobni so trendi pri dijakih. Tu so podatki znani še za daljše časovno obdobje in kažejo, da se je delež dijakov z odločbo o usmerjanju s 3,36-odstotnega v šolskem letu 2010/2011 dvignil na 7,27 odstotka v letošnjem šolskem letu, torej se je več kot podvojil. V letošnjem šolskem letu ima tako odločbo o usmeritvi 5331 dijakov.

Daleč največji delež odločb z usmeritvijo zavod za šolstvo izda zaradi primanjkljajev na posameznih področjih učenja - pri učencih je takih 40 odstotkov odločb, pri dijakih pa več kot polovica.

Odločbe so vsebinsko različne, vsebujejo pa napotila učiteljem, vezana na ravnanje s konkretnim otrokom. V odločbi enega od učencev 6. razreda je denimo zapisano, da mora sedeti na mestu, ki mu omogoča čim boljšo zbranost, najbolje sam ali v bližini mirnega sošolca, ki ga sprejema. Preverjanje in ocenjevanje njegovega znanja mora potekati v prvih šolskih urah, pri tem pa mu mora biti omogočen tudi vmesni odmor. Omogočiti mu je treba podaljšan čas pisnega preverjanja.

Odločba enega od učencev 7. razreda določa, da mora učitelj zanj pripraviti takšno gradivo ali pisno preverjanje znanja, ki ima pisavo arial in razmak med vrsticami 1,5, besede ne smejo biti podčrtane, črke pa morajo biti odebeljene. Vse skupaj mora biti natisnjeno na neodsevni papir.

Razlogi za povečevanje števila odločb različni

Na vprašanje, ali je otrok s posebnimi potrebami danes dejansko več, ali pa se je le spremenila sposobnost družbe, da prepozna njihove primanjkljaje, je vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na zavodu za šolstvo Natalija Vovk Ornik odgovorila, da gre verjetno za oboje. Razlogi so lahko po njenih besedah napredek medicine, številčno močnejše generacije osnovnošolcev, vpliv okoljskih dejavnikov in podobno.

"Gotovo pa je lahko eden od razlogov tudi ta, da so se spremenila t. i. diagnostična merila za prepoznavanje določenih vrst primanjkljajev, hkrati pa tudi ozaveščenost strokovne in laične javnosti glede posebnih potreb posameznika," je navedla.

Po njenih navedbah bi težko govorili, da število odločb narašča tudi zaradi zlorab. "Vseeno pa ne moremo čisto izključiti različnih 'pritiskov' tako staršev kot tudi vrtcev in šol, da otrok dobi odločbo o usmeritvi in s tem dodatno strokovno pomoč". Odločbo namreč starši "pogosto razumejo kot 'rešitev' za vse težave, ki se pojavljajo pri otroku oz. pri izvajanju programa v šoli", je dejala.

Podobno ugotavlja učiteljica na Osnovni šoli Janka Kersnika Brdo Janja Čolić. "Res je, da znamo danes bolj prepoznavati otroke s posebnimi potrebami. Po drugi strani pa se dogaja tudi, da ko starši ali učitelji opazijo, da gre nekomu 'težko', da jim na misel najprej pride dodatna strokovna pomoč, ne da bi dodobra preučili vzroke za to, da mu ne gre. Vse večkrat so tako starši tisti, ki dajejo pobudo za dodatno strokovno pomoč, ko niso več zadovoljni z ocenami, saj gre trend v smer, da dvojke in trojke niso več sprejemljive ocene v osnovni šoli," je opozorila.

Opaža tudi, da starši otroka na ta način pogosto "zavijajo v vato" in iščejo bližnjice, namesto da bi mu privzgojili učne navade.

"Starši morajo otrokom razviti delovne navade in pozitiven odnos do učenja, ne le do domačih nalog. Pomembno je, da vzgojimo odgovorne otroke, da jim postavljamo meje in zahteve. To, da od njih zahtevamo, da naredijo domačo nalogo oz. prepišejo snov, ko se po bolezni vrnejo, še ne pomeni, da jih nimamo radi. Prav nasprotno. S tem jim dajemo delovne navade, jih učimo odgovornosti in jim dajemo dobro popotnico za življenje," je izpostavila. Ob tem je sicer dodala, da nikakor ni proti odločbam. Te so namreč kljub omenjenim anomalijam na splošno zelo koristne, meni.

Sveti staršev: Za povečevanja števila odločb niso krivi starši

V Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije opozarjajo, da se krivde za povečevanje odločb o usmeritvi ne sme pripisovati staršem. Ti imajo, kot pravijo, pravico izkoristiti možnost, da vložijo vlogo za začetek postopka usmerjanja. Opozarjajo tudi, da o vlogah odločata strokovna komisija in zavod za šolstvo, zato "ne uvidimo, kako bi lahko starši vplivali na strokovno in neodvisno oceno strokovnjakov in izsilili želeno odločbo".

Na splošno menijo, da bi moralo ministrstvo za izobraževanje z neodvisno analizo preveriti utemeljenost trditve, da je odločb preveč, in poiskati razloge za njihovo povečevanje. Želijo si tudi nekaterih sprememb v postopku izdajanja odločb o usmeritvi in enotna merila pri tem. Opažajo namreč, da med posameznimi območnimi enotami zavoda za šolstvo prihaja do velikih razlik zlasti pri izdajanju odločb o usmeritvi, v katerem je učencu dodeljena tudi dodatna učna pomoč. "Težko razumemo, zakaj je npr. odstotek izdanih odločb o dodelitvi učne pomoči v območni enoti Zavoda za šolstvo Maribor več kot trikrat višji kot v območni enoti Kranj," navajajo.

Da bi bilo treba narediti nekatere spremembe, menijo tudi na zavodu za šolstvo. Po navedbah Vovk Ornikove bi bilo treba z zakonskimi spremembami določiti vrste dodatne strokovne pomoči, ki pripada otrokom z odločbo o usmeritvi, določiti drugačno sestavo komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in spremeniti pogoje za uvedbo postopka usmerjanja.

Na ministrstvu za izobraževanje v zvezi s tem pojasnjujejo, da začenjajo s strokovnimi razpravami na to temo, iztekajo se tudi nekateri pilotni projekti, "vse to pa bo lahko osnova za morebitne sistemske spremembe".

piše Aleš Kocjan

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri