Z ustreznim nagovorom neodločenih možno doseči 60- do 75-odstotno precepljenost

Anketa

14. 5. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Z ustreznim nagovorom neodločenih možno doseči 60- do 75-odstotno precepljenost (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

Družba Valicon je v okviru raziskave #Novanormalnost ocenila, da je nezaupanje v nova cepiva prevladujoč in ključen razlog za zavračanje cepljenja. Ocenjujejo, da bi bilo z ustreznim nagovorom neodločenih možno doseči 60- do 75-odstotno precepljenost proti novemu koronavirusu v populaciji 18-75 let.

Do osnove za oceno trenda namere cepljenja so prišli tako, da so združili podatke dveh meritev, v katerih so spraševali po razlogih za in proti cepljenju, izvedenih konec januarja in konec marca letos. Skupni vzorec vprašanih je 1030.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v družbi za javnomnenjske in trženjske raziskave in svetovanje Valicon, najbolj odklonilen odnos do cepljenja proti novemu koronavirusu (odgovorili so z "zagotovo ne") izražajo mlajši od 48 let, ki predstavljajo skoraj tri četrtine vseh, ki zavračajo cepljenje. Najbolj izrazito odklonilen odnos je med starimi od 28 do 37 let.

Izstopajo moški v starosti od 30 do 44 let, ženske med 18 in 29 let ter ženske med 30 in 59 let. Skoraj dve tretjini teh, ki se zagotovo ne bodo cepili, je zaposlenih. Izstopajo še posamezniki iz gospodinjstev s podpovprečnimi prihodki gospodinjstva, med regijami izstopa Dolenjska.

Po ugotovitvah Valicona so to tisti državljani, ki so manj ali pa sploh niso zaskrbljeni glede širjenja virusa, ki menijo, da "gredo stvari na slabše", da je situacija "povsem brezupna", da so ukrepi "prestrogi", vladi v epidemiji v glavnem ne zaupajo, hkrati pa so zase prepričani, da ne sodijo v rizično skupino. Odločenost proti cepljenju je rahlo nadpovprečna tudi med tistimi, ki so že bili okuženi.

Nasprotno so najvišjo namero cepljenja izražali moški, stari med 60 in 75 let, ženske med 60 in 75 let ter moški, stari med 45 in 59 let, še navajajo v Valiconu. Delež odgovorov "zagotovo da" je skoraj še enkrat višji pri upokojencih (47 odstotkov), nekoliko nadpovprečen pa tudi med osebami z neto prihodki nad 1100 evrov (31 odstotkov). Največ naklonjenih cepljenju je med prebivalci zahodne Slovenije.

Pri Valiconu ugotavljajo, da namera cepljenja proti novemu koronavirusu močno korelira še s stopnjo zaskrbljenosti zaradi širjenja virusa in z osebno oceno rizičnosti. Med tistimi, ki "popolnoma zaupajo" vladi pri ukrepanju v času epidemije, pa je najti najvišji delež izražene namere "zagotovo se bom cepil".

Dve tretjini tistih, ki so izražali gotovo namero cepljenja, kot razlog za cepljenje najpogosteje navaja odgovor "to se mi zdi odgovorno" (65 odstotkov), sledi "previdnost" (45 odstotkov). Dobra tretjina (34 odstotkov) kot razlog navaja to, da bodo s tem prispevali k manjši obremenitvi zdravstvenega sistema, slaba tretjina pa, da zato, ker sodijo med starejše osebe (31 odstotkov).

Tiste, ki so bolj naklonjeni, a ne prepričani v cepljenje proti novemu koronavirusu, bi za cepljenje v večji meri kot odločene motivirali razlogi, kot so "družinski član sodi v rizično skupino" (30 odstotkov) ter potrebe delovnega mesta.

Kot ugotavljajo pri Valiconu, je nezaupanje v nova cepiva prevladujoč in ključen razlog za zavračanje cepljenja. Skoraj dve tretjini tistih, ki se zagotovo ali bolj verjetno ne bodo cepili, izbira odgovor "ne verjamem novemu cepivu". Ti so pogosto tudi navedli, da cepljenje "nima smisla, ker virus ves čas mutira", pogost občutek strahu pred stranskimi učinki.

Pri Valiconu na podlagi te analize ocenjujejo, da je z ustreznim nagovorom obeh neodločenih skupin, tiste, ki je cepljenju bolj naklonjena, in tiste, ki bolj ni naklonjena, možno doseči 60- do 75-odstotno precepljenost v populaciji 18 do 75 let. Medtem ko je skupina, ki je odločena proti cepljenju, po njihovem mnenju "bolj ali manj izgubljena", saj poleg visoke stopnje nezaupanja tako v cepivo, kot v vlado, izražajo tudi visoko stopnjo zaupanja v različne razlage, ki sodijo v teorije zarot. Takih je od januarja v povprečju približno ene četrtine vprašanih (24 odstotkov).