Z zmago v Georgii je Joe Biden zbral 306 elektorskih glasov

14. 11. 2020, 08:01 | Aktualno | Vir: STA

                            Z zmago v Georgii je Joe Biden zbral 306 elektorskih glasov (foto: profimedia) profimedia

Demokratu Josephu Bidnu so ameriške televizije prisodile tudi zmago v ameriški zvezni državi Georgia, kjer je premagal republikanca Donalda Trumpa tesno z več kot 14.000 glasovi od skupaj okrog pet milijonov oddanih glasov. Biden je za zmago na predsedniških volitvah tako zbral 306 elektorskih glasov.

Natanko toliko jih je leta 2016 proti demokratki Hillary Clinton osvojil Trump in to označil za največji dosežek v zgodovini ameriških volitev. Zdaj že teden in pol po volitvah še vedno zavrača priznanje poraza in vztraja pri trditvah o volilnih prevarah.

Tiskovna agencija AP, ki za zdaj Bidnu še ni prisodila zmage v Georgii, je potem Trumpu prisodila pričakovano zmago v Severni Karolini in predsednik ZDA je tako na volitvah zbral 232 elektorjev.

Bidnu je uspelo Trumpu odvzeti vse tri države na severu ZDA, ki so bile ključne za Trumpovo zmago leta 2016 - Pensilvanijo, Wisconsin in Michigan - z večjo prednostjo, kot je bila Trumpova leta 2016. Poleg tega mu je uspelo iz republikanskega tabora iztrgati še Arizono in Georgio, kjer sicer poteka še ročno preštevanje glasovnic, vendar se rezultat ne bo spremenil.

Biden je prvi demokrat, ki mu je uspelo zmagati v Georgii od Billa Clintona leta 1992 in prav tako prvi demokrat po Clintonu leta 1996, ki mu je uspelo zmagati v Arizoni.

Trumpovi podporniki še naprej upajo, da se bo zgodilo nekaj, kar bo spremenilo dejstva in za danes so v Washingtonu napovedani veliki protesti proti izidu volitev. Opozarjajo, da mediji, ki so razglasil zmago, niso nobena avtoriteta, in želijo, da o volitvah odločijo sodišča na čelu s konservativno večino vrhovnega sodišča ZDA.

Ameriški mediji si ne izmišljajo izidov volitev, ampak o njih poročajo na podlagi uradnih izidov štetja. Glasove preštejejo na voliščih, nato izide sporočijo naprej po okrožjih, na koncu pa še v državni center. Pri štetju glasovnic si gledajo pod prste tako demokrati kot republikanci in doslej so Američani sistemu večinoma zaupali.

Državne volilne komisije morajo zdaj v skladu s svojimi zakonskimi roki do konca novembra in začetka decembra potrditi izide, kar je le formalnost. Državni kongresi in guvernerji potem potrdijo imena elektorjev, ki morajo 14. decembra oddati svoje glasove zmagovalcu. Razen v Nebraski in Mainu, kjer elektorje delijo zmagovalcem posameznih kongresnih okrožij, vsepovsod drugje vse elektorje dobi le zmagovalec celotne države.

Trumpove trditve o volilnih prevarah izidov volitev ne bodo spremenile, po republikanskih državah pa ni nobenega navdušenja nad njegovo idejo, da bi mu ne glede na izid volitev prisodili vse elektorje, da lahko ostane na oblasti. Washington Post je poročal, da je Trump o tem skušal govoriti z republikanskimi voditelji po zveznih državah.

Če bi bili volilni izidi prevara, potem so prevara tudi volitve v predstavniški dom zveznega kongresa, kjer je republikancem uspelo zmanjšati zaostanek za demokrati, in volitve v senat, kjer so se republikanci odrezali veliko bolje od napovedi anket in jim je za zdaj uspelo zadržati večino.

Še najmanj pa si republikanci želijo dvoma v volitve na državnih ravneh, kjer demokratom ni uspelo prevzeti večine v nobenem kongresu, ki je bil v rokah republikancev. Prevlada v državnih kongresih pomeni, da bodo spet republikanci tisti, ki bodo lahko risali meje kongresnih okrožjih tako, da si zagotovijo dobre izide prihodnjih volitev v zvezni predstavniški dom in državne kongrese.