Za digitalno zdravstveno preobrazbo načrtovanih 83 milijonov evrov

Osredotočena bo na štiri glavna področja

30. 8. 2021, 18:14 | Aktualno | Vir: STA

                            Za digitalno zdravstveno preobrazbo načrtovanih 83 milijonov evrov (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

Slovenija bo po napovedih državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Roberta Cuglja namenila 83 milijonov evrov za doseganje ciljev v digitalni zdravstveni preobrazbi. Ta bo osredotočena na štiri glavna področja - uporabnike in izvajalce zdravstvenih storitev, odločevalce in načrtovalce zdravstvenega sistema ter plačnike storitev.

Sredstva bodo namenjena za vključitev novih digitalnih storitev v zdravstvo, vključno s telemedicino, digitalizacijo zdravstvenih kartotek, vzpostavitev osrednjega skladišča slik, uvedbo varnejše izdaje zdravil z uporabo robotov v večini bolnišnic, certificirane IT rešitve in nadgradnjo sistema eImenovanja. Cilj je, da bi zagotovili večjo preglednost čakalnih dob in omogočili dobro politiko in odločanje z zagotavljanjem kakovosti, je na današnji konferenci z naslovom Dnevi eZdravja povedal Cugelj.

Na konferenci so med drugim razpravljali tudi o zbiranju in uporabi zdravstvenih podatkov posameznika. Tiste, ki so ustvarjeni v zdravstvenem sistemu, denimo zdravstvene izvide, recepte, napotnice itd. hranijo v okviru centralnega registra podatkov o bolniku (CRPP).

A zdravstvenih podatkov posameznik ne zbere le v okviru obravnav v zdravstvenem sistemu, pač pa vsak dan, denimo prek svoji pametnih IT naprav. Ti podatki so tudi lahko pomembni in uporabni za izboljšanje zdravstva, a morajo biti po opozorilih nemškega strokovnjaka za področje podatkov Thorstena Dittmarja kakovostni. Da bi bili zbrani podatki kakovostni, pa morajo posamezniki zaupati zbiralcem podatkov, sicer bi lahko začeli potvarjati podatke ali pa jih celo ne bi posredovali. V tem primeru bi namreč "vsa leta umetna inteligenca ustvarjala neumnosti".

Dittmar vidi glavno težavo uporabe teh podatkov trenutno v tem, da se zberejo na strežniku in se tam obdelujejo, kar stane ogromno denarja in energije, poleg tega daje priložnost hekerjem, saj se na istem mestu centralizira ogromno zdravstvenih informacij. Zato se mu zdi boljša možnost, da bi omenjeni podatki zbirali pri posamezniku, torej na njegovih pametnih napravah, kjer bi ostali, bi pa obstajali algoritmi za dostop do teh podatkov.

Ob tem se je odprla tudi razprava, kdo bi moral biti lastnik zdravstvenih podatkov posameznika. Po mnenju odvetnice, specialistke za področje prava varstva osebnih podatkov in dostopa do javnih informacij, Nataše Pirc Musar bi morali lastništvo zdravstvenih podatkov ostati regulirano kot je sedaj, v rokah upravljavca podatkov. Vsekakor pa po njenem mnenju ne bi bilo smotrno zaupati teh podatkov zgolj posamezniku, mora pa ta imeti dostop do svojih podatkov.