Zahtevnejši pogoji celovitih prenov stavb velik izziv tudi za občine

Novi predpisi

25. 5. 2021, 12:07 | Aktualno | Vir: STA

                            Zahtevnejši pogoji celovitih prenov stavb velik izziv tudi za občine (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Evropske in nacionalne zahteve po razogljičenju se nanašajo tudi na gradnjo in prenovo stavb glede energijske učinkovitosti in se bodo zato v prihodnje še zaostrile. Novi predpisi na tem področju bodo vplivali na izvajanje in financiranje prenov in novogradenj, kar bo predstavljalo velik izziv tudi za občine kot lastnice javnih najemnih stanovanj.

Kako z novogradnjami in celovitimi prenovami do okolju prijaznih, udobnih in varnih stanovanjskih in drugih stavb so razpravljali na letošnjem že sedmem posvetu Urbani forum. Predvsem na pobudo mestnih občin so dosedanje načrte in razprave glede energetsko učinkovitih prenov preobrazili v razmišljanja o energetsko in hkrati protipotresno učinkoviti prenovi stanovanjskega fonda.

Po napovedih Aše Rogelj iz direktorata za prostor, graditev in stanovanja pri okoljskem ministrstvu je za njih v luči predsedovanja Evropski uniji letošnje leto še posebej pomembno, saj bodo novembra gostili evropske ministre za urbani razvoj, ki naj bi sprejeli dogovor iz Ljubljane.

"V njem se bodo države dogovorile, kako skupaj z mesti, Evropsko komisijo, evropskim parlamentom in drugimi deležniki nadaljevati dobro prakso sodelovanja v okviru urbane agende za EU. Torej kako bomo skušaj še naprej presegali ovire in podpirali mesta pri izvajanju njihovih politik za zelen, pameten in vključujoč razvoj," je dodala.

Ker Slovenija leži na območju, ki je potresno precej ogroženo, to pomeni pomemben izziv za pripravo usmeritev in prihodnjih aktivnosti, še posebej zato, ker je velik del obstoječega stavbnega fonda potreben tudi statične prenove.

Kot ob tem ugotavlja aktualni predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) in kranjski župan Matjaž Rakovec, je pri prenovi stavb, če želimo ustvariti kakovostno bivalno okolje, poskrbeti za okolje in zmanjšati vpliv na podnebne spremembe, smiselno delovati celovito.

Na to temo so se župani mestnih občin pred kratkim v Celju zavezali, da se bodo zavzemali za lepo urejene občine, ki pa morajo biti hkrati tudi varne. "Zakaj bi energetsko obnovili nek blok, če se lahko že jutri zruši v potresu. Zato bi moralo biti reševanje potresne varnosti celo pred energetsko sanacijo. Pomisliti je treba tudi na problematiko starajoče družbe in s tem povezane ukrepe kot je vgradnja dvigal in podobno," je dejal Rakovec.

Strategija EU na tem področju jasna

Po besedah vodje odbora za evropske zadeve pri ZMOS Saše Heath-Drugovič je strategija EU na tem področju jasna in gre v smeri nujnega in hitrega, hkrati pa tudi socialno in finančno vzdržnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Med cilji je tudi popolno razogljičenje stavbnega fonda do leta 2050, kar bo mogoče doseči z dvigom standardov pri novogradnjah in funkcionalnih prenovah, za to pa bo ključna aktivna prenova obstoječih stavb.

Kot je poudarila, je slovenski stavbni fond star, saj imamo več kot 863.000 stanovanjskih enot, ki predstavljajo 71 odstotkov skupne površine vseh stavb, a jih je bilo od tega 70 odstotkov zgrajenih pred letom 1979. Znano je, da je življenjska doba objekta okvirno okoli 50 let.

V Sloveniji je za zdaj po njenem kar nekaj ovir za celovite energetske prenove. Prva je kratkovidna perspektiva, saj so v prednosti pogosto parcialni ukrepi s hitro povračilno dobo, to pa pomeni oviro pri naložbah v celovite ukrepe in ne govori v prid potrebe po učinkoviti in dolgotrajni strategiji.

Predstavniki mestnih občin so prepričani, da je treba iz posamičnih stopiti v skupno oziroma partnersko prenovo, saj so danes aktivnosti zelo razdrobljene po različnih resorjih, z različnimi predpisi in po različnih pravilih.

"Za prihodnost je ključno, da prenove obstoječega stavbnega fonda postanejo nacionalni projekt in se tako vzpostavi partnerski odnos vseh deležnikov ter se ustvari enotna nacionalna točka, kjer bo vse na enem mestu," je dodala Heath-Drugovičeva in poudarila tudi nujnost povezovanja finančnih virov.

Mestnim občinam so sicer v tej finančni perspektivi na voljo tudi evropska sredstva iz t. i. CTN-mehanizma

S pomočjo tega so doslej po Sloveniji izvedli energetsko sanacijo 552 stanovanj, ob tem so prenovili številne odprte in javne prostore, gradijo 318 stanovanj, oživili so 38 hektarjev površin, zgradili 247 kilometrov kolesarskih povezav, 25 kilometrov poti za pešce ter obnovili devet avtobusnih postaj.

Doslej je bilo iz omenjenega mehanizma porabljenih 139 milijonov evrov, skupaj je že odobrenih 59 projektov v skupni vrednosti 188 milijonov evrov. Na voljo je še 30 odstotkov sredstev za 25 dodatnih projektov, tako da bodo porabili praktično ves denar, ki je bil na voljo.

Da morajo stavbe za svoje delovanje porabiti čim manj energije, je prepričan Saša Galonja iz direktorata za prostor, graditev in stanovanja, zato bodo novi pravilniki na področju gradnje zahtevali, da bodo energijo, ki jo stavbe rabijo za svoje delovanje, morale začeti proizvajati same, seveda z obnovljivimi viri.

Protipotresna prenova

Tudi protipotresna prenova je po njegovih besedah na njihovem ministrstvu tema že kar nekaj časa, a Galonja ob tem poudarja, da na evropski ravni tukaj ni enotnega interesa, saj severnemu delu o potresih ni treba veliko razmišljati. Celo na ravni Slovenije se razmere in stopnja ogroženosti razlikujejo od regije do regije.

"Kjer ne čutijo težav, se jim jih tudi ne zdi pomembno reševati, zato morajo ogrožene države vložiti v to toliko več energije. Se pa stvari izboljšujejo. Če smo pred petimi leti Evropski komisiji ali še komu razlagali, da nima smisla lepiti stiroporja na nekaj, kar se lahko jutri podre, zdaj s tem ni več težav. Bo pa več treba razmišljati o starih stavbah, saj je pri novogradnjah veliko lažje doseči tehnične ravni, ki so v skladu ali celo nad zahtevami države," opozarja Galonja.

Ob tem dodaja, da je, če se že temeljito lotimo prenove stavb, treba pogledati še druge vidike, med drugim požarno varnost, protihrupno zaščito ali kakšen funkcionalen element, kot so dvigala in podobno. Vse to je potrebno, ker je to še vedno z vseh vidikov mnogo bolj racionalno in ceneje kot poseljevati nov naraven prostor, z izgovorom, da se prenova ne splača in je bolje vlagati v nove stavbe. "Dajmo obstoječe stavbe narediti uporabne za naslednja desetletja ali celo stoletja," je še dodal.

Vodja direktorata za energetiko na ministrstvu za infrastrukturo Erik Potočar je dejal, da je bila nedavno sprejeta dolgoročna strategija do leta 2050, a če želimo do takrat izpolniti cilje, bo treba najmanj podvojiti število prenov, pri tem pa je potrebno upoštevati tudi socialni vpliv.

Ekosklad je v zadnjih desetih letih podelili za 393 milijonov evrov nepovratnih sredstev oziroma subvencij

S čimer je bilo izpeljanih skoraj 137.000 naložb v učinkovito rabo energije, za približno enak znesek pa so zagotovili tudi kreditov. Kot je povedala Tadeja Kovačič, imajo trenutno odprtih 16 javnih pozivov, samo lani so prejeli skoraj 25.000 vlog, tako s strani fizičnih oseb kot tudi od lokalnih skupnosti in podjetij.

Občinam so med drugim poleg nepovratnih sredstev za električna vozila in sončne elektrarne na voljo tudi subvencije za naložbe v rabo obnovljivih virov energije ter večjo učinkovitost stavb, za kar si lahko zagotovijo podporo do petine vrednosti investicije.

Sicer pa letos načrtujejo še objavo dveh pilotnih javnih razpisov za financiranje celovite obnove večstanovanjskih stavb z novimi finančnimi instrumenti. Prvi bo namenjen kombinaciji kredita v breme rezervnega sklada in subvencije, drugi pa bo kombinacija subvencije in energetskega pogodbeništva. A kot napoveduje Kovačičeva, bo moralo pri tem iti za res celovito obnovo, prvič tudi z vključevanjem statične sanacije.

Piše Gregor Mlakar