Zaposleni v bolnišnicah na čakanju, hkrati priprave na ponovno obravnavo nenujnih primerov

10. 4. 2020, 18:55 | Aktualno | Vir: STA

                            Zaposleni v bolnišnicah na čakanju, hkrati priprave na ponovno obravnavo nenujnih primerov (foto: profimedia) profimedia

Zaradi epidemije novega koronavirusa je delo v bolnišnicah precej spremenjeno. Del zaposlenih je tudi na čakanju zaradi prekinjenih programov, a v večini primerov se že pripravljajo na postopen ponovni zagon, potem ko je vlada sklenila ponovno omogočiti izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev.

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor je od skupno nekaj več kot 3500 zaposlenih trenutno na čakanju na delo 85 delavcev. Večina je torej še vedno v službi, a so bili številni zaradi reorganizacije zaradi covida-19 prerazporejeni. Že pred mesecem dni, ko so v kliničnem centru sprejeli prve bolnike z novim koronavirusom, so jih z delovišč, ki so bila začasno ukinjena, razporedili tja, kjer jih trenutno bolj potrebujejo.

Ker je število bolnikov s covidom-19 v zadnjem tednu ustaljeno in imajo dovolj zaščitne opreme, so v UKC Maribor že ta teden začeli povečevati število drugih obravnav. Ker so se med epidemijo lotevali le nujnih primerov, se je število ambulantnih obravnav v njihovem zavodu zmanjšalo za približno 65 do 70 odstotkov, število operativnih posegov pa za 70 odstotkov, ocenjuje strokovni direktor Matjaž Vogrin.

"Število smo počasi začeli večati v tem tednu, še več ambulantnih obravnav in operativnih posegov pa bo opravljenih v prihodnjem tednu. Zaostanek bomo postopno manjšali, a pričakujemo, da se bo število ljudi, pri katerih ne bodo opravljeni ambulantni posegi, v nekaj tednih povzpelo na več tisoč, število (izpadlih) operativnih posegov pa na več sto," je pojasnil Vogrin.

Zaostanek pri zdravstvenih obravnavah bodo po njegovih besedah poskušali zmanjšati v najkrajšem možnem času. "Načrtujemo delo v popoldanskih izmenah in morda tudi sobotno delo v prihodnjih mesecih, takoj ko se bo covid kriza končala," je dejal.

Tudi v UKC Ljubljana pripravljajo izhodno strategijo za čas po ukrepih, ki veljajo zaradi preprečevanja širjenja novega koronavirusa. Zaradi njih so delo omejili na stopnje nujno in zelo hitro, zdravljenje raka ter porodništvo. Prva naslednja stopnja bo obravnava bolnikov pod stopnjo hitro. Pri ambulantnih specialističnih obravnavah in diagnostiki bodo dejavnost povečevali postopoma. Prva bo na vrsti obravnava bolnikov pod stopnjo hitro, in sicer ob vseh potrebnih zaščitnih ukrepih, so zagotovili.

V Slovenj Gradcu so prerazporejanje dela, koriščenje prostih ur in dopusta začeli, ko je v veljavo stopila odredba o razglasitvi epidemije. Zaposlenim so izdali 37 odredb za čakanje, prav toliko sklepov za varstvo otrok in 40 odločb za izredni dopust. Poleg tega delavci koristijo letni dopust, ki jim je ostal iz leta 2019, ali pa koristijo presežke ur.

Kot je za STA pojasnila strokovna direktorica koroške bolnišnice Jana Makuc, odredbe za čakanje na delo veljajo za čas med 17. marcem in 14. aprilom, sicer pa bo trajanje odvisno od nadaljnjega poteka epidemije in razvoja dogodkov.

Že zdaj sicer izvajajo tudi nekatere nenujne storitve, in sicer tiste, za katere ocenjujejo, da bi lahko njihova ukinitev pripeljala do poslabšanja zdravstvenega stanja. Pri tem uporabljajo tudi alternativne oblike dela. Tako denimo z bolniki, ki imajo kronična obolenja, opravljajo telefonske pogovore, precej se je povečalo tudi število posvetov prek elektronske pošte.

Po besedah Makučeve že opravljajo natančno analizo stanja glede čakalnih vrst, ki kaže, da bistvenega kopičenja v tem času še ni bilo, saj so v času epidemije prejeli tudi bistveno manj napotnic.

Tudi v brežiški bolnišnici je osebje oddelkov, ki ne skrbijo za obvladovanje epidemije, na čakanju doma. Večina pri tem izrablja oddelane viške ur preteklih mesecev, preostalo osebje na čakanju bo izrabilo preostale dni lanskega dopusta.

Direktorica Anica Hribar je za STA povedala, da gre za oddelke, kjer izvajajo specialistično ambulantno dejavnost in operativni program. Ti bodo z delom vnovič začeli takoj po spremembi odloka o začasnih ukrepih na področju zdravstvene dejavnosti.

Delo so organizirali tako, da na vseh oddelkih poteka nemotena obravnava pacientov, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo, opravljajo vse zdravstvene posege s stopnjo nujno in zelo hitro. V zmanjšanem obsegu opravljajo nujne neodložljive preglede in sicer antikoagulantna, diabetološka in okulistična ambulanta ter ginekološki dispanzer za nosečnice.

Problem nakopičenega dela in posegov bodo v brežiški bolnišnici rešili z dodatnimi operativnimi dnevi, dodatnimi specialističnimi ambulantami in ambulantami funkcionalne diagnostike v okviru danih kadrovskih, prostorskih in drugih pogojev, je še dejala Hribarjeva.

V novomeški bolnišnici bodo omenjene težave reševali z odprtjem dodatnih ambulant, s popoldanskim in morda tudi z delom ob koncu tedna. Najprej se bodo lotili najbolj nujnih primerov. Določene primere sicer že zdaj skušajo reševati telefonsko oziroma brez stika, je za STA povedal njen strokovni direktor Milivoj Piletič.

Sicer pa zaposleni na čakanju doma, podobno kot v drugih tovrstnih zavodih, izrabljajo proste ure in lanski dopust ali pa so zgolj doma na čakanju. V službi so le tisti, ki jih v bolnišnici nujno potrebujejo, je dodal.

V Novem mestu so na čakanju zaposleni skoraj vseh oddelkov, v glavnini pa na oddelkih, ki sicer opravljajo elektivne oz. nenujne storitve. Kdaj bodo spet začeli delati v polnem obsegu, je odvisno od navodil ministrstva za zdravje, sicer pa se na postopno povečevanje dejavnosti že pripravljajo, je še dejal Piletič.

Tudi v ptujski bolnišnici zaradi epidemije stoji večina programov, zaradi česar je približno polovica zaposlenih doma. Kot je za STA povedala direktorica Anica Užmah, so imeli nekateri na zalogi precej presežnih ur in starih dopustov, ki so jih marca izkoristili. Če bi se stanje nadaljevalo, bodo nekaterim aprila morali odrediti čakanje.

V ptujski bolnišnici sicer dela večina programov, a zgolj za nujne in hitre zadeve. "Največ jih je trenutno doma iz programov fizioterapije in razvojne ambulante, kjer trenutno opravljajo storitve izključno za notranje potrebe," je pojasnila Užmahova.

Nujne obiske pacientov ves čas sprejemajo na kirurgiji, internem oddelku, v porodnišnici, poln je tudi oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja, kamor sicer novih pacientov ne sprejemajo. Za zdaj direktorica ocenjuje, da se je program pri njih v času epidemije zmanjšal na le 30 odstotkov, a za normalno obratovanje ne morejo delati samo z enakim odstotkom zaposlenih.

V bolnišnici se sicer že pripravljajo na sprostitev nekaterih ukrepov in začetek izvajanja drugih programov, ki zdaj stojijo. O tem, kako bodo paciente, ki so jim medtem odpadle nenujne operacije in pregledi, se še niso dokončno dogovorili, najverjetneje pa jih bodo poklicali osebno in se dogovorili za nove termine.

"Čakalne dobe so se seveda podaljšale, a bomo pacientom skušali kar najbolj iti nasproti. Ko nam bo delo omogočeno, bomo to počeli s polno paro. Verjamem, da bodo na to pripravljeni tudi zaposleni," je dodala Užmahova.

Ptujska bolnišnica je v času epidemije doslej opravila okoli 40 testiranj na morebitno okužbo z novim koronavirusom, a so bili doslej po besedah Užmahove vsi negativni. To velja tudi za zaposlene, pri katerih se je pojavil sum na okužbo.

V ambulantah splošne bolnišnice Murska Sobota že reorganizirajo delovne procese in bolnike s čakalnih seznamov, ki niso okuženi z novim koronavirusom, sprejemajo v obravnavo. Bolnike in izbrane zdravnike obveščajo, da bodo napotnice ustrezno razvrstili, z bolniki pa se o obravnavi dogovorili po telefonu.

Pri tem ni potrebno poizvedovanje. Bolnike le naprošajo, naj po telefonu odgovorijo na vsa vprašanja, napovedani čas storitve pa natančno upoštevajo. Vhod v bolnišnico bo nadzorovalo zdravstveno osebje, možen je samo pred napovedano storitvijo.

V bolnišnici namreč ocenjujejo, da bo treba novo koronavirusno bolezen sprejeti kot del drugih obolenj in obenem nadaljevati vse druge zdravstvene obravnave, kar sicer predstavlja velik organizacijski in finančni izziv. V skladu z usmeritvami v vladnim odlokom tako že zdravijo paciente, pri katerih bi opustitev ali preložitev posega vodila v poslabšanje njihovega zdravstvenega stanja, sporoča vodstvo bolnišnice.

Zato so se organizirali tako, da na eni strani omogočajo učinkovito nadaljevanje nujnih zdravstvenih posegov, na drugi strani pa aktiviranje posebnih, t. i. enot covid, ki so pripravljene na sprejem in oskrbo pacientov s sumom ali potrjeno okužbo na novi virus, kar zajema tudi aktiviranje usposobljenega kadra, prostorske zahteve, oskrbo z ustrezno tehnično in osebno varovalno opremo ter preventivne ukrepe.

V sedanjih razmerah zaradi koronavirusne bolezni so kadrovske izzive v soboški bolnišnici reševali s kombinacijo različnih zakonskih možnosti, s prerazporeditvijo rednega delnega časa, reorganizacijo dežurstev, prerazporeditvijo delavcev na druga delovišča in, kjer je to bilo možno oz. potrebno, z delom od doma. Slednjih primerov je bilo 42, na delo jih je doma čakalo 52, nekateri pa so po dogovoru z nadrejenimi izkoristili lanski letni dopust.