Zaskrbljujoči podatki o velikem porastu nasilja nad ženskami in v družini v času epidemije

Več umorov in posilstev

13. 1. 2021, 18:12 | Aktualno | Vir: STA

                            Zaskrbljujoči podatki o velikem porastu nasilja nad ženskami in v družini v času epidemije (foto: Shutterstock) Shutterstock

V preteklem letu smo se v državi večino časa ukvarjali z epidemijo. Zdi se, da smo v skrbi za zdravje pozabili na vse ostale družbene težave, zato smo priča znatnemu porastu nasilja nad ženskami in v družini, kar bi nas moralo skrbeti na enak način, kot nas skrbi virus, opozarjajo v Društvu SOS telefon.

Kot navajajo v društvu, se je po podatkih policije delež kaznivih dejanj nasilja v družini tako v prvem kot v drugem valu epidemije pomembno povečal. Policija je tako od začetka januarja do 30. novembra lani obravnavala skupno 1346 kaznivih dejanj nasilja v družini, za katera je bila podana kazenska ovadba, kar predstavlja 12,9 odstotka več v primerjavi z istim obdobjem lani. Prav tako opozarjajo, da so v letu 2020 obravnavali za 56,3 odstotka več kaznivih dejanj uboja, za 33,3 odstotka več umorov in za 19,4 odstotka več posilstev.

Zadnji primer trojnega umora v Gerečji vasi je skrajni odraz tega stanja, pravijo. "Čeprav so partnerski umori in umori v družini najpogostejši tip umorov pri nas in nekaj, kar se žal skozi leta ne spreminja bistveno, pa lahko rečemo, da smo bili v preteklem letu priča ne samo porastu teh primerov, ampak tudi skrajni okrutnosti pri njihovi izvedbi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Kot so poudarili, se pogosto zgodi, da so povzročitelji nasilja v tem obdobju izven nadzora pristojnih, z njimi se nihče ne ukvarja, kar v veliki meri vpliva na to, da poglabljajo svoja čustva jeze, maščevanja in nastrojenosti zoper (bivšo) partnerko. V tem času bi bilo zato po navedbah društva ključno delati s povzročitelji in ugotavljati njihovo naravnanost in nevarnost, poskušati prepoznati, kam so usmerjeni in česa so sposobni.

To zahteva poglobljeno strokovno znanje in kompleksne metode dela, ki bi morale biti vzporedne metodam dela za zaščito žrtev. Takšno delo bi morali razumeti kot enega ključnih mehanizmov zaščite žrtev, kar pa je trenutno še zelo, če ne povsem, pomanjkljivo, poudarjajo.

V društvu se bojijo, da novo leto prinaša številne izzive na tem področju, saj kaže, da protikoronski ukrepi še ne bodo tako hitro omiljeni. Zato pozivajo pristojne institucije ter apelirajo na družbo, naj v koronakrizi ne pozabijo in ne spregledajo še drugih družbenih težav, kot je nasilje v družini, ki ima včasih lahko še hujše posledice od samega virusa.

"Kot je izpostavil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, bo preprečevanje in odgovor na nasilje nad ženskami eno ključnih del nacionalnih odgovorov na pandemijo covida-19 vseh vlad po svetu," so še navedli v društvu.

Od 1. januarja znova deluje SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja 24 ur dnevno, vse dni v letu.