ZaVse – družba brez diskriminacije

Razbijamo stereotipe

23. 10. 2020, 18:00 | Promocijsko sporočilo

                            ZaVse – družba brez diskriminacije (foto: Promocijsko gradivo) Promocijsko gradivo

V okviru projekta ZaVse/4ALL so predstavili zaključno poročilo, ki je nastalo v leto in pol trajajočem projektu. Namen projekta je bil razbijanje stereotipov, ki se kažejo na področju enakih možnosti in diskriminacije ranljivih skupin. Ljudje so diskriminaciji bolj izpostavljeni zaradi svoje etnične pripadnosti, spolne usmerjenosti ali identitete, socialnega položaja, invalidnosti ali bolezni. 

Na zaključni konferenci so poročilo predstavili predstavniki Združenja izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije RS, Zavoda Vozim in Slovenske filantropije. V razpravi, ki jo je vodila Nataša Briški, pa so sodelovali še predstavniki Društva študentov invalidov Slovenije, Zavoda RISA in Zagovornik načela enakosti. Konference se je udeležilo okoli 80 predstavnikov različnih organizacij.

V projektu, ki je potekal po vsej Sloveniji, v obliki delavnic in različnih izobraževanj, so izvajalci prepoznali različne oblike diskriminacije omenjenih skupin. V posameznih lokalnih skupnostih in regijah se srečujejo s predsodki do Romov. Med njimi še zmeraj vlada visoka stopnja brezposelnosti, revščine in socialna izključenosti, zaradi česar so stigmatizirani. Na področju LGBTIQA+ skupnosti kljub nekaterim spremembam še vedno obstajajo diskriminatorni predpisi. Še zlasti so problematični pravni status in pravice transspolnih oseb.

Miha Lobnik, Zagovornik načela enakosti ob tem poudarja: »Ta projekt je prinesel v prostor neko drugo plat, za katero smo vedeli, da je ne moremo v celoti izvajati samo institucije. Narejeno je bilo poglobljeno delo z občutkom za ljudi, z razmislekom in empatijo, ki se je prepletala med partnerji in vsemi, ki so v projektu sodelovali. Sporočila, ki so bila v projektu dana, predstavljajo bistveni premik na področju varstva pred diskriminacijo. Samo zapisane norme in zakoni, ki predpisujejo, kako naj se ljudje obnašajo, se ne bodo sami od sebe uresničevali. Ugotovitve projekta bomo temeljito predelali ter premislili kako jih lahko institucionalno implementiramo.«

Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič je na zaključni konferenci povedal: »Na ministrstvu smo se že pred leti zavzemali, da bi kot institucija, ki vodi proti-diskriminacijske politike, inicirali takšne projekte. Zato smo bilo zelo veseli, da se je že lansko leto oblikovala povezava teh treh organizacij, ki so izvedli projekt ZaVse/4ALL. Borba proti diskriminaciji je širok proces, ta projekt pa je pomemben del tega procesa. Vesel sem, da so ga organizatorji tako kakovostno pripravili ter izpeljali.«

Večji prehod migrantov čez Slovenijo je povzročil porast sovražnega govora, ki ni odločno sankcioniran. Med socialno najbolj ranljive skupine spadajo dolgotrajno brezposelni, stari ljudje, samske ženske in enostarševske družine. Te skupine živijo na pragu ali pod pragom revščine, revščina pa je pri nas močno stigmatizirana. Med skupinami, ki so iz različnih  razlogov diskriminirane, so tudi invalidi in gibalno ovirani. Po eni strani jih družba pomiluje in kaže pretirano sočustvovanje, po drugi strani pa goji do njih odpor, strah ter tudi sovraštvo. Še posebej je problematična diskriminacija pri zaposlovanju invalidov. Kljub dokaj urejeni zakonodaji se invalidi še vedno srečujejo z različnimi ovirami v vsakdanjem življenju.

Po mnenju Tereze Novak, predstavnice Slovenske filantropije, je krog poslušalcev o problematiki diskriminacije premajhen in pri tem dodaja: »Opozoriti velja na različne skrite oblike diskriminacije, ki so v naši družbi že tako globoko zakoreninjene in na prvi pogled samoumevne, da jih sploh ne opazimo več. Celo žrtve diskriminacije tako ravnanje sprejemajo kot nekaj normalnega. Ko se poglobimo v dogajanje pa ni več tako. Včasih lahko govorimo o prav grobih in že kar sistemskih diskriminatornih praksah. Mednje vsekakor spada neenaka obravnava starejših v vsakdanjem življenju in odpiranje oziroma ne-odpiranje bančnih računov za tujce.«

Informacije dostopne vsem

Pandemija COVID-19 vpliva na vsakega posameznika v družbi, tako zasebno kot poklicno. Njen vpliv najmočneje čutijo tiste ranljive skupine, ki so bile že do sedaj deležne različnih oblik diskriminacije, tudi ljudje z različnimi oviranostmi. Ti se v vsakdanjem življenju mnogokrat srečajo z zakoni in birokratskimi postopki, ki so zanje ključnega pomena, a jih težko razumejo, saj gre za obsežne vsebine, zapisane v zapletenem jeziku in na neprilagojen način. Po mnenju snovalcev projekta morajo biti informacije dostopne vsem ter morajo biti podane v primerni obliki.

Tatjana Knapp, predstavnica Zavoda RISA, v katerem so v tehniki lahkega branja pripravili Zakon o osebni asistenci in Zakon o vključevanju invalidov, poudarja: »Zakona o socialnem vključevanju invalidov in osebni asistenci, ki smo jih v okviru projekta zapisali v lahkem branju, sta ključna, da bodo tudi predstavniki ranljivih skupin, ki imajo težave pri razumevanju običajnih besedil, lahko spoznali in prebrali, kakšne so njihove pravice in jih posledično lahko tudi uveljavljali. To je za nediskriminatorno družbo ključnega pomena. Sicer pa opažamo, da bi tovrstno lahko branje koristilo vsaj pol milijona ljudem oz. še več v Sloveniji.«

Več in jasneje govoriti o diskriminaciji

Ključni cilj projekta ZaVse/4ALL je bil izboljšati ozaveščenost in usposobljenost nevladnih in drugih organizaciji o pomenu enakopravnosti in krepitvi enakosti, razumevanju in preprečevanju diskriminacije ter o možnostih varstva pred diskriminacijo. V okviru izvajanja projekta je bilo tudi ugotovljeno, da je potrebno še več in jasneje govoriti o različnih oblikah diskriminacije v družbi.

David Razboršek iz Zavoda Vozim je pri tem poudaril: »Jasna sporočila in konkretne zgodbe ljudi, ki so diskriminacijo doživeli, lahko veliko pripomorejo k razumevanju in občutljivosti javnosti na zaznavo diskriminacije v družbi. Razbiti je potrebno strahove pred drugačnostjo, odpirati dialoge in se o drugačnosti pogovarjati. S približevanjem izkušenj omogočamo, da ljudje spoznamo druge/drugačne, njihove zgodbe, ki so v veliki meri tudi pozitivne in navdihujoče. Tudi med ranljivimi skupinami se lahko najde nov znanstvenik, strokovnjak določenega področja, vrhunski športnik… A če posamezniku ne omogočimo možnosti razvoja, tega ne bomo vedeli. In v družbi brez diskriminacije so te možnosti ponujene prav vsem.«

Izobraziti zaposlene, ki delajo v javnih zavodih in izobraževalnem sistemu

Partnerji projekta med drugim ugotavljajo pomanjkljivosti in neizpolnjevanje zakonskih določil ter pomanjkljivo informiranost delavcev v javnih službah. Izpostavili so problematiko na področju zaposlovanja. To področje je tudi ključno področje za vključevanje invalidov in tudi nekaterih drugih diskriminiranih skupin v vse segmente družbe.

O nerazumevanju pomena diskriminacije je opozoril Karl Destovnik, predstavnik ZIZRS ter vodja in koordinator projekta: »V okviru izvajanja projekta smo ugotovili, da velik del ljudi besede »diskriminacija« ne pozna oz. jo narobe razume. Ugotavljamo, da so tudi pri delodajalcih stereotipi še vedno prisotni. Zato je nujno, da se o enakopravnosti vseskozi pogovarjamo in na ta način razbijamo stereotipe, ki so v naši družbi prisotni. Nujno je, da s podobnimi projekti v družbi nadaljujemo.«

S projektom ZaVse/4ALL so partnerji projekta krepili zagovorniško vlogo NVO - z uporabo primernih orodij - in jih na ta način opolnomočili za hitrejšo prepoznavo diskriminacije in ukrepanje. Opažali so, da v številnih nevladnih organizacijah premalo poznajo različne oblike in vrste diskriminacije ter ne vedo, kako ukrepati in kam se obrniti. Omenjene organizacije bi bilo potrebno še bolj seznanjati z vlogo, ki jo imajo in bi jo morale imeti v prizadevanjih za odpravo diskriminacije in zagotavljanje enakosti. Onemogočen dostop do informacij ter nedostopnost okolja je težka realnost študentov invalidov.

Predstavnik Društva študentov invalidov Slovenije, Miha Kosi, je svoja doživetja strnil: »Menim, da se je dostopnost študija v času pandemije Covid-19 nekaterim gibalno oviranim študentom izboljšala, saj se ne obremenjujejo s prevozom ter razmišljanjem o sami dostopnosti fakultet. Težavo pa vidim v tem, da so prekinjeni osebni (fizični) stiki in teh ne more nadomestiti nobena tehnologija. To lahko posameznike pahne v socialno izključenost.«

Več informacij o projektu lahko najdete na spletnem mestu www.za-vse.eu.

ZaVse/4ALL