Zdravniške organizacije kritične do pristopa politike k reševanju težav v zdravstvu

14. 1. 2020, 20:15 | Aktualno | Vir: STA

                            Zdravniške organizacije kritične do pristopa politike k reševanju težav v zdravstvu (foto: profimedia) profimedia

Predstavniki Koordinacije zdravniških organizacij so po prvem srečanju letos okrcali pristop odločevalcev k reševanju akutnih težav v zdravstvu, med katerimi so tudi dolge čakalne dobe. Prav tako so razočarani nad pomanjkanjem dialoga med zdravniki in predstavniki zdravstvene politike.

V Slovenskem zdravniškem društvu so kritični do "pomanjkanja in odsotnosti idej posodabljanja zdravstvenega sistema", je na novinarski konferenci po srečanju predstavnikov Koordinacije zdravniških organizacij izpostavil predsednik društva Radko Komadina.

Opozarjajo, da "zdravnik, ki po lastni vesti in kazensko odgovarja za uspešnost zdravljenja svojega bolnika, ni več gospodar v lastni hiši in izgublja primat v zdravstvenem timu, ki ga vodi".

Poleg tega pa so zdravniki po besedah Komadine vse bolj omejeni v obsegu svojega dela tako po številu opravljenih storitev kot po kakovosti dela z diktatom plačnika, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Tudi zato v Zdravniški Zbornici Slovenije vsako leto beležijo več zdravnikov, ki gredo na svoje, predvsem zato, da so gospodarji svojega časa in tega, kar lahko nudijo bolnikom, je pojasnila predsednica zbornice Zdenka Čebašek-Travnik. A kot je opozorila, to za bolnike običajno pomeni dodatno plačilo, hkrati pa se vzporedno razvija dodatni zavarovalniški trg za tiste, ki si to lahko privoščijo.

Da bolniki vsako leto iz žepa za zdravstvo plačujejo več, je izpostavil tudi predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik. Poleg tega bi v zdravstvenem sistemu, ki je po njegovi oceni v razkroju, morali nujno izboljšati delovne pogoje za zdravnike.

"Če se osnovni pogoji ne bodo popravili, rešitve za sistem ni," je prepričan Dovnik.

Komadina je med težavami v zdravstvu izpostavil še "hiperadministracijo" zdravniškega dela, ki jemlje čas za obravnavno bolnika, slabo organiziranost javnih zdravstvenih zavodov, temelječo na zastareli zakonodaji, in razvrednotenje terciarne medicine.

Kritičen je tudi do načina skrajševanja čakalnih dob z dodatnimi sredstvi z aneksom tri k splošnemu dogovoru, ki jih je v preteklem letu za to namenila vlada, saj se ti programi z novim letom zaključujejo. Poudaril je še, da si zdravniki ne želijo daljšanja čakalnih dob.

Tudi zato so v Zdravniški zbornici Slovenije pripravili predlog interventnega zakona za stabilizacijo javnega zdravstva. Med drugim predlagajo, da bi ZZZS lahko začasno z vsemi primernimi izvajalci, tudi zasebniki, sklenil pogodbe za opravljanje dodatnih storitev. "Interventni ukrep bi omogočil, da bi se povečalo število storitev znotraj javnega zdravstvenega sistema," je prepričana Čebašek-Travnikova.

Predlog besedila zakona so julija lani izročili državnim sekretarjema na ministrstvu za zdravje, od koder pa po njenih besedah niso dobili nobenega odgovora. Predlog so nato naslovili na vse poslanske skupine in z njim prepričali NSi, ki je zakon v DZ vložila konec minulega tedna.

Sodelovanju z vlado in ministrstvom za zdravje je nekaj ostrih besed namenil predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. "Kako resno jemlje vlada zdravstvo, je pokazal razrez proračuna," je ocenil in dodal, da tako malo dialoga, kot ga je sedaj med zdravniki in zdravstveno politiko, ni bilo še nikoli. V sindikatu se bodo tako v kratkem odločili, kako naprej, saj vlada ne spoštuje dogovorov, med drugim stavkovnih zavez iz leta 2017, je dejal prvi zdravniški sindikalist.