Najbrž ga ni zagrizenega jadralca, ki bi ga ne vrglo s krova od presenečenja, če bi ga med dopustom na modrem Jadranu prehitela pregrešno lepa, ogljikovo črna dirkalna jadrnica, za njenim krmilom pa bi stal sam Russell Coutts, medtem ko bi mu šopek nasmejanih in zalih Playboyevih deklet asistiral pri vlečenju vrvi, zlaganju in dvigovanju jader in kar je še teh jadralskih opravil ...

Številke

»Koliko jadralskih naslovov imate v žepu?« Bilo mi je sicer malo nerodno, a sem vseeno vprašal. Russell Coutts je vidno presenečen obmolknil, nato pa le priznal, da ne ve na pamet. Okej, tudi prav. Čez čas sem opazil, da za krmilom kot kak predšolski otrok nekaj tuhta, sam pri sebi mrmra in prešteva prste na roki. Nazadnje je ustrelil: »Dvanajst! Vsaj mislim, da je tako. Daj za vsak slučaj vseeno preveri statistiko ...«

Russell Coutts, ena izmed največjih jadralskih legend, nekakšen Michael Schumacher jadranja, vseh svojih naslovov v različnih kategorijah sploh ne omenja in ne šteje med svoje največje uspehe. Zanj štejejo le zlato z olimpijskih iger v Los Angelesu leta 1984 ter zmage na America's Cupu v letih 1995, 2000, 2003 – za moštva Black Magic, Team New Zealand in Alinghi.

Še posebno sta mu pri srcu zadnji dve zmagi na America's Cupu, ko je dvakrat zapored s 5 : 0 z regatnega polja odplul neporažen, leta 1995 pa je dosegel 37 zmag in enkrat izgubil. Tu pa je še en pomemben mejnik, splovitev prve izmed njegovih dirkalnih jadrnic RC44. In ker je RC 44, ki je nastala pod peresom navtičnega arhitekta Andreja Justina, tudi slovenska, smo zgrabili priložnost, da vodni dirkalnik tudi preizkusimo.

Mojster in mačke

»Russell je na poti. Pričakujemo ga čez pol ure,« nas je obvestil Andrej Justin, ko smo se sladkali s škampovo juho in čakali na našega skiperja. »Kje pa sicer živi?«

»V letalu,« je v šali odvrnil Andrej, ki je zaradi skupnega projekta RC44 s Couttsom zadnja leta v precej tesni navezi. Izdelali in prodali so že 11 primerkov te jadrnice. S tem mi je Justin, ki ga slovenska javnost pozna tudi kot očeta tekmovalne lepotice Maxi Jene, povedal vse. Jasno je, da je Coutts vsak teden na drugem koncu sveta. Tam, kjer piha. Tam, kjer se jadra. In tam, kjer se vrtijo visoke denarne nagrade.

Ko se čez nekaj trenutkov v portoroško marino z globokim dirkaškim zvokom pripodi črn BMW M5 s švicarskimi registrskimi tablicami, iz njega izstopi težko pričakovani mornar in z značilnim novozelandskim naglasom oznani: »Ajkaj, let's have some fun!«

S spremljevalnim gumenjakom smo odrinili na sredino zaliva, kjer je že krožila Magia, dirkalna jadrnica italijanskega moštva. Nekaj dni pred portoroško regato je bila Magia v polni pripravljenosti in Coutts, ki ji poveljuje, je prišel fantom razdelit še zadnje napotke pred dirkaškim vikendom. Fantje so Russllu odstopili krmilo in Katja, Alma, Tina in Nataša so poskakale na krov povsem oskubljene, a silno elegantne dirkalne barke.

Jasno je, da to ni jadrnica za dopust. Čeprav jo Coutts in Justin prodajata kot jadrnico za amaterske jadralce, ki si želijo resnih regat, je RC 44 vrhunski dosežek dirkalne tehnike in proizvodnje, temu primerna pa je tudi cena. Pol milijončka evrov boste odšteli, če želite, da vam na Madžarskem ali v Arabskih emiratih, kjer jih izdelujejo, naredijo čisto vašo lepotico.

Coutts in naše lepotičke so se odlično ujeli, pa čeprav so nekatere med njimi za vrvi prijele prvič. V jadralski šoli Russlla Couttsa se je dvigovanje jader, plezanje na jambor, vrtenje vitlov ter poskakovanje po sumljivo nagibajoči se barki začelo takoj – in dekletom je šlo odlično od rok. Pravi užitek je bilo opazovati mojstra in štiri mačke!

Kot priložnostni dopustniški jadralec tudi sam nisem hotel izpustiti priložnosti. Kdo ve, kdaj, če sploh kdaj, se mi bo ponudila prilož­nost, da se pel­jem s takšnim mojstrom, kot je Coutts, ki ga je njegova domovina Nova Zelandija zaradi vseh uspehov odlikovala z redom časti, poleg tega pa ga je svetovna zveza dirkaških jadralcev kar dvakrat proglasila za svetovnega jadralca leta.

Poprijel sem za prosto krmilo (RC44 ima namreč dve in eno je držal Coutts)! Hej, fantje moji, peljati večkratnega svetovnega prvaka in olimpijskega zmagovalca na njegovi barki ni dano vsakomur! Fotografija bo naslednje poletje ves dopust zataknjena za kokpit moje male lupinice! Dvigovala bo moj ego, ko me bo v neurjih na Jadranu najbolj strah!

Ukradeno popoldne

Barka s krova deluje popolnoma prazna. Nekaj manjka ... Jasno, kabina! Tekmovalna jadrnica je seveda ne potrebuje. Ne kabine, ne postelj, ne veceja, ne kuhinje. Povsem na premcu je le večja luknja, ki služi hrambi jader, sicer pa je paluba povsem odprta. Jadrnica ni obarvana, tako da se povsod tam, kjer čez površino ni nalepljena protidrsna obloga, pod plastjo prozornega laka, odpornega proti UV-žarkom, lepo vidi struktura pletenih ogljikovih vlaken.

Dan, ko smo Couttsu Playboyevci ukradli popoldne, se je izkazal za čisto zmago. Legendarnež, ki mu, ironično, sicer še ni uspelo dobiti nobene regate v njegovem lastnem razredu, je bil navdušen nad dekleti, one pa so, čeprav malce prezeble in nekatere tudi mokre, vzljubile jadranje. Najbrž tudi po zaslugi odličnega vetra, ki je omogočal res adrenalinsko jesensko doživetje na vodi.

Le nekaj dni za tem, ko se je zgodila težko pričakovana portoroška regata, so drage in prestižne jadrnice razreda RC44 le nemočno stale sredi portoroškega zaliva, tekmovalci pa so, z Russllom Couttsom vred, v popolnem brezvetrju moledovali bogove za vsaj malo jadralske sapice. A tokrat zaman!

TEKST: Gaber Keržišnik

FOTO: Bor Dobrin

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord