Znakovni jeziki skupnosti gluhih pripomorejo k ohranjanju različnosti jezikov in kultur po svetu

23. 9. 2018, 09:59 | Aktualno | Vir: STA
Znakovni jeziki skupnosti gluhih pripomorejo k ohranjanju različnosti jezikov in kultur po svetu (foto: profimedia) profimedia

Gluhi ob današnjem mednarodnem dnevu znakovnih jezikov, 23. septembru, pozivajo k spoštovanju njihovih pravic. Znakovni jeziki, ki jih uporabljajo skupnosti gluhih, pripomorejo k ohranjanju različnosti jezikov in kultur po svetu, poudarja Svetovna zveza gluhih. Mednarodni dan, ki letos poteka prvič, spodbuja k vključenosti vseh, dodajajo.

Mednarodni dan, ki poteka pod geslom Z znakovnim jezikom je vsakdo vključen, izpostavlja pravico do znakovnega jezika kot predpogoj za uresničevanje človekovih pravic gluhih v celoti, so spomnili v svetovni zvezi. Zgodnji dostop do znakovnega jezika in storitev v njem, vključno s kakovostnim izobraževanjem, je po njihovih besedah za gluho osebo nujen. Poleg tega je ključen za izpolnjevanje razvojnih ciljev, so dodali ob mednarodnem dnevu, ko se bo začel tudi mednarodni teden gluhih.

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije si prizadeva za priznanje slovenskega znakovnega jezika kot uradnega jezika gluhih v ustavi. Gluhim je slovenščina tuj jezik, saj je njihov prvi jezik znakovni, poudarjajo. V DZ bodo na dan slovenskega znakovnega jezika, 14. novembra, vložili pobudo za spremembo ustave, da bi slovenski znakovni jezik postal uradni jezik. Tako bi se Slovenija pridružila Avstriji, Madžarski, Finski in Portugalski, ki so to že storile.

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002 po pojasnilu zveze daje gluhim pravico, da ga uporabljajo pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oz. javne službe. Daje jim možnost tolmača, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika.

Za vložitev predloga dopolnila k ustavi so se odločili, ker so izčrpali vse možnosti, da bi dosegli dogovor s pristojnimi ministrstvi. Iz kabineta predsednika DZ so že dobili zagotovilo, da jih bo predsednik DZ Dejan Židan sprejel.

A tudi če bo slovenski znakovni jezik priznan v ustavi, to ne bo avtomatično rešilo izpostavljenega vprašanja. Področje bo mogoče po besedah zveze rešiti šele s sprejetjem področne zakonodaje.

Pri zvezi od začetka letošnjega leta poteka tudi projekt, v okviru katerega pripravljajo priročno video slovnico slovenskega znakovnega jezika. Namenjena bo zlasti uporabnikom znakovnega jezika, priložili pa bodo še pisno gradivo. Projekt se bo predvidoma končal sredi prihodnjega leta.

V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.

V svetu je približno 72 milijonov gluhih oseb, uporabljajo pa več kot 300 različnih znakovnih jezikov.

Generalna skupščina Združenih narodov je mednarodni dan znakovnih jezikov, 23. september, razglasila novembra lani. Dan so izbrali v spomin na ustanovitev Svetovne zveze gluhih 23. septembra 1951.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri