5. 10. 2013, 10:58 | Vir: Playboy

Morsus tako, kot ga je preizkusil Robert Kranjec

Saša Kapetanović

Morsus je latinski izraz za pik. Tale mehanični Morsus pika z genialnostjo ideje, izvedbe in pojavnostjo ter neposredno z zvočno kuliso. Je dvokolesna beštija in promocijski motocikel družbe Akrapovič. Slovenska kreacija. Je  vozen. In ni ga vozilo veliko srečnežev, ki jih lahko preštejemo na prste obeh rok. Z nami ga je preizkusil tudi naš skakalni as Robert Kranjec. Dvojna ekskluziva.

Odločitev velikih mojstrov za hude izpuhe v Malem Hudem, da se poskusijo tudi v segmentu custom, je v motoristični srenji povzročila precejšnje presenečenje. Kako vzbuditi zanimanje scene, ki težko sprejema drugačnost in katere svet se vrti v dvovaljnem ritmu ameriških izdelkov? Kjer sta zakon črno oledran dedec in krom njegovega bajka. Ha, tako da najdeš delček novega in neodkritega. Originalnost. Težko, vendar mogoče.

Ideja je ...

Marketing družbe Akrapovič se je povezal s Tomažem Capudrom in podjetjem Dreamachine, ki kot profesor Baltazar (saj veste, tisti iz risanke) iz epruvete načara idejo motocikla hudega dizajna. »Zame je bila čast, da so me povabili k sodelovanju,« pravi Capl, »Igorja in njegovo podjetje spoštujem. Idejo o bajku, ki ima obliko škorpijona, smo hitro dorekli. Basal nas je čas, po potrditvi ideje sem imel na voljo slabih 100 dni.«

... Morsus postala

Motocikel je dobival obliko. Iz ogljikovih vlaken. Vsi deli so narejeni po naročilu ali so ekskluzivni. Okvir, v katerega prednjem delu je gorivo, je spleten okoli 1852-kubičnega Harleyjevega motorja s plemenito fri­zuro S & S. Tomaževo delo. Motor sune 114 'konjev'. Izpuh so naredili pri Akrapoviču.

Iz titana, jasno. Motocikel sledi obliki tekmovalnih strojev iz dvajsetih let minulega stoletja z velikimi kolesi. Na Morsusu so 26-pal­čna, aluminijasta, odeta v ogljikova vlakna. »Tako sem se poklonil Igorju in dirkaškemu svetu, iz katerega izhaja,« pojasni Capl, ki tudi sam spremlja dirke. Morsusa so prvič predstavili javnosti na Akrapovičevi konferenci za njihove zastopnike in uvoznike na ljubljanskem gradu spomladi 2011. Požel je zanimanje. Ruski zastopnik je takoj hotel tri. »Plačam v kešu,« je bil neposreden. A motocikel ni naprodaj in bo ostal unikat.

Nagrade in priznanja

Motocikel je prejel več nagrad in priznanj: izbran je bil za best bike v Biogradu, na Harley­jevih dnevih v Barceloni in Morzinu. Na Baškem jezeru, na European Bike Weeku, je v kategoriji radical zmagal. Tam je bil leta 2011 tudi best in show. »Od vseh nagrad mi največ pomeni 11. mesto v Sturgisu v kategoriji freestyle class, ki velja za nekakšno svetovno prvenstvo custom izdelovalcev,« pravi Capl. »To je res uspeh, tako kot čestitke vseh pomembnejših izdelovalcev bajkov na Baškem jezeru,« še doda.

Kako se pelje?

Capl zažene motor. Ta se vzdrami, zasika in zaropota. Dvolitrska mašina hropajoče hlasta za zrakom prek zračnega filtra, ki je v resnici kapa Akrapovičevega izpuha iz ogljikovih vlaken. Lep detajl. Iz dvojnega odprtega izpuha pod motorjem se oglasi hrup, podoben bombniku. Trebušna votlina zavibrira, zračni val napade ušesa. Zvočna kulisa je še neposrednejša, ko se nanj usede Robert in doda plin. Zapelje se. Kot pajek je, raztegnjen na njem, v motorističnem kombinezonu in v skakalni čeladi. Vidi se, da uživa. Poskusim še sam. Položaj na skromnem 'sedežu' je tekmovalno nizek, z nogami nazaj, krmilo je široko. Skoraj ležim. Oblivajo me valovi hrupa in adrenalina, ko prestavim v prvo.

Zaveslam z nogami in že se peljem. Težak je. Pri maj­hnih hitrostih je sprednji konec hudičevo težko krmariti, kolesa imajo svojo inercijo. Čutim pa, kako stroj razganja od moči. Težišče je varljivo, drugačno kot pri drugih motociklih. Števcev ni, pred nosom imam samo lep kos prednjega križa in vrteče se kolo brez blat­nikov. Vse bolj je domač, uživam v hrupu, naslado pa zmotijo fantje, ki pokažejo, da je zabave dovolj. Uh, jaz bi še ... 

Robert Kranjec: »Morsus je videti res fantastično, kot da ni s tega planeta. Glede vožnje pa, hm, čuti se, da je zelo močan, zelo všeč mi je bil položaj na motociklu, pričakoval sem, da bo za vožnjo trši, kot je dejansko izpadlo. Zagotovo bi se zapeljal na kakšno kavo, za daljšo vožnjo pa bi premislil. Kakorkoli, navdušila sta me predvsem njegov videz in zvok, ki je kot dobra muska za ušesa.«

Motor: dvovaljni, štiritaktni, 1852 cm
Prenos moči: 6-stopenjski menjalnik
Moč: 85 kW (114 KM)
Zavore: spredaj kolut, 4-batne zavorne čeljusti
Okvir: tog, proizvajalec Dreamachine, v okvirju je hkrati tudi posoda za gorivo
Vzmetenje: spredaj vilice USD Showa, zadaj zračno-oljni blažilnik Fox
Teža: blizu 200 kg
Medosna razdalja: 1670 mm
Višina sedeža od tal: 660 mm                                       

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord