18. 12. 2020, 06:00 | Vir: STA

Skobir: Zanimanje za Slovenijo ostaja, kar nam vliva optimizem

Nebojša Tejić/STA
Skobir: Zanimanje za Slovenijo ostaja, kar nam vliva optimizem (foto: Nebojša Tejić/STA)

Čeprav je redni letalski potniški promet na ljubljanskem letališču zaradi epidemioloških ukrepov močno okrnjen, poslovodni direktor Fraporta Slovenija Zmago Skobir ostaja optimističen. Verjame, da bo promet po koncu zime vendarle oživel. Ob tem se tudi Sloveniji znova obeta vrsta letalskih povezav in morda tudi baza enega od prevoznikov.

Kot je v pogovoru povedal Skobir, je letošnja celoletna bilanca za letališče precej pičla. Medtem ko so še poleti računali, da bodo ustvarili približno 30 odstotkov načrtovanega prometa, je z jesenskim drugim valom epidemije promet znova drastično upadel. Tako bodo na letališču letos dosegli le 19 odstotkov načrtovanega oziroma 17 odstotkov lanskega prometa, kar je podobno kot na drugih evropskih letališčih.

Oskrbeli bodo manj kot 300.000 potnikov, medtem ko so jih načrtovali 1,5 milijona. Temu primerno bo Fraport Slovenija letos beležil precejšen operativni minus. Zaradi posledic novega koronavirusa računajo, da bodo utrpeli skoraj 17 milijonov evrov škode. Ob tem se soočajo tudi z likvidnostnimi problemi.

"Takoj marca smo začeli z zniževanjem stroškov in odlaganjem investicij z izjemo gradnje novega terminala. Lastnik ima veliko razumevanje, akumulirane dobičke iz preteklih let je pustil v podjetju. Tega denarja, ki je namenjen tudi gradnji terminala, je za približno 25 milijonov evrov in od tega družba trenutno živi, vendar pa so potrebe zaradi velikosti in zahtevnosti dejavnosti velike in bodo sredstva kmalu pošla," je pojasnil Skobir.

Zato je Fraport Slovenija za pomoč zaprosil državo, ki se je odzvala pozitivno in družbi namenila pet milijonov evrov. Zneska sicer še ni prejel, saj je državna pomoč, kakršne so bila deležna tudi že nekatera druga evropska letališča, trenutno v preverjanju na Evropski komisiji, ki bo tudi določila, kakšen bo končni znesek pomoči. "Ta pomoč nam bo zelo pomagala, da podjetje ne bo primorano v nadaljnje hudo krčenje stroškov in da bo ponovni zagon prometa lahko pričakalo v ustrezni kondiciji," je izpostavil Skobir.

Državna pomoč bo podjetju zagotovila likvidnost za naslednje tri mesece

Saj letališče za minimalno delovanje mesečno porabi od 1,5 do dva milijona evrov. Družba si za vsak primer zagotavlja tudi kredit. Vendar pa Skobir računa, da se bo maja ali junija situacija bistveno izboljšala in da bo promet znova toliko oživel, da bo lahko letališče začelo vsaj najnujnejše stroške znova pokrivati iz poslovanja.

Optimizem Skobirju vlivata cepivo in standardiziran postopek potovanj, ki bo s poudarkom na varnostnih in higienskih ukrepih ljudem povrnil zaupanje v letalska potovanja. Letališča in prevozniki se pripravljajo na izvajanje dodatnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Zato so tudi na brniškem letališču vzpostavili točko, na kateri se bodo potniki lahko testirali na covid-19, saj negativen test utegne biti pogoj za vstop v posamezne države.

Julija se začne tudi predsedovanje Slovenije Svetu EU. Medtem ko je predsedovanje leta 2008 imelo zelo pozitiven učinek na takratno poslovanje letališča, pa tokrat Skobir ne pričakuje, da bi na račun predsedovanja ustvarili toliko prometa. Zaradi pandemije se je namreč veliko srečanj in poslovne komunikacije preselilo na splet in tudi po sprostitvi ukrepov zelo množičnih dogodkov še nekaj časa ne gre pričakovati. Zato Skobir ob ponovni oživitvi letalskega prometa prej pričakuje več turističnih kot poslovnih potnikov.

Vseeno se bodo na letališču potrudili, da bodo do začetka predsedovanja predvidoma konec junija odprli nov potniški terminal. Gradnja, ki se je začela poleti 2019, teče skladno s terminskim planom. Trenutno poteka montaža notranje opreme, kmalu pa bodo stekla tudi testiranja. Za takšen objekt namreč faza med končanjem del, pridobitvijo uporabnega dovoljenja in dejanskim odprtjem traja najmanj dva meseca.

Prihodnje leto na ljubljanskem letališču pričakujejo med 700.000 in 800.000 potnikov

Skobir računa, da bodo prevozniki, s katerimi sodelujejo, postopoma z izboljšanjem epidemiološke situacije in sproščanjem omejitev glede prehajanja državnih mej ponovno začeli vzpostavljati linije, medtem ko trenutno delujejo le tri, in sicer v Beograd, Istanbul in Frankfurt.

V običajnih razmerah bi imeli 17 prevoznikov. Ob tem je ključno, da se nihče od njih ne odpoveduje destinaciji Slovenija, ki bo zaradi svoje butičnosti in razpršenosti produktov še bolj turistično zanimiva. Prevozniki zaradi razmer le zamikajo ponovni začetek letenja, je pojasnil Skobir. Kot je povedal, so bile pozitivno sprejete tudi subvencije države za letalske prevoznike, ki so v prihodnjih mesecih pripravljeni povezovati Slovenijo z drugimi državami.

14 prevoznikov že prodaja letalske karte za načrtovane povezave z Ljubljano. "Nameravajo se vrniti nazaj in z optimizmom najavljajo lete za čas, ko bo normalno potovanje znova možno," je izpostavil Skobir. Ob tem je pojasnil, da bodo v začetku sicer letala in frekvence manjše ter da bo trajalo najmanj dve do tri leta, da se letalski promet povrne na predkoronski čas.

V Fraportu Slovenija se zelo trudijo, da bi privabili enega od velikih prevoznikov, da bi na brniškem letališču vzpostavil svojo bazo ali pa nočitev letal, kar bi poleg povezav prineslo tudi zelo dober vozni red. "Pogovori o tem tečejo, obstaja pa več možnih modelov sodelovanja, kar je stvar ocen, poslovnih načrtov in delitve tveganj," je povedal Skobir.

"Koncept niti ni tako daleč od prevoznika, ki smo ga imeli za svojega, pa niti ni bil več naš, se pravi, da bi morda lahko renomiran tuj prevoznik letel s slovenskimi posadkami in morda tudi v naših barvah," je pojasnil Skobir, ki se mu zdi takšna rešitev bolj smiselna in tudi finančno učinkovitejša od morebitnega ustanavljanja novega nacionalnega prevoznika.

Zmanjšanje števila zaposlenih

Zaradi slabših rezultatov je bil Fraport Slovenija letos primoran zmanjšati število zaposlenih za okoli 90, pri čemer jih je bilo 82 uvrščenih na seznam presežnih delavcev. "Potreb po dodatnem zmanjševanju števila zaposlenih zaenkrat ne vidimo," je povedal Skobir. V veljavi pa ostajajo restrikcije pri plačah, bonusih in napredovanjih. Koristijo tudi ukrep čakanja na delo.

Ob prevetritvi stroškov se je pokazala priložnost, da po izteku pogodbe z zunanjim izvajalcem sami začnejo izvajati dejavnost čiščenja. Tako so ponovno zaposlili osem delavcev, ki so jih v programu presežnih delavcev poleti odpustili. "Ljudje so se bili pripravljeni vrniti tudi na ta slabše plačana delovna mesta, saj med njimi vlada zaupanje, da se bodo po normalizaciji razmer vrnili na svoja prejšnja delovna mesta," je pojasnil Skobir.

V tem času je približno 70 odstotkov zaposlenih vključenih v delo. Kljub precej zmanjšanemu potniškemu prometu namreč še vedno delujeta splošna aviacija in tovorni promet. Na slednjega je pandemija imela bistveno manjši vpliv. Tovornega prometa je tako letos na Brniku za približno 10 odstotkov manj kot lani. Dobro delajo tudi logisti v okolici letališča. Tako je zanimanje za še preostala zemljišča Fraporta Slovenija na tem območju veliko. Med drugim širitev načrtuje DHL.

Skoraj polovico tovora na letališču predstavljajo farmacevtski izdelki. Zato se poraja vprašanje, kako bo s transportom cepiva proti novemu koronavirusu. Skobir predvideva, da bo prevoz cepiv potekal po cestah, saj jih glede morebitnega letalskega prevoza ni še nihče kontaktiral. Letališče sicer ima primeren prostor in hladilne komore za farmacevtske izdelke, nima pa opreme za hrambo na minus 70 stopinjah Celzija, kar naj bi zahtevalo eno od cepiv.

Medtem ko v tem času na Brniku ni velikega števila vzletov in pristankov letal, pa je na letališču vrsta parkiranih letal različnih prevoznikov. Trenutno je pri njih okoli 20 letal, med katerimi nekatera čakajo na vzdrževanje pri podjetjih Solinair in Adria Tehnika. Letala čakajo na vzporednih voznih stezah, kar ne moti vzletov in pristankov na pisti, kjer ob trenutnem majhnem prometu letala tudi obračajo. "Ko bomo imeli premalo prostora za parkiranje in promet, bo to znak, da smo izšli iz najhujšega," je sklenil Skobir.

Piše Tinkara Zupan

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.