V predlogu novele zakona o pravilih cestnega prometa številne novosti

Predlog novele, ki ga je vlada pred božičem poslala v parlamentarno proceduro in bodo torej poslanci o njem odločali predvidoma v začetku tega leta, med drugim prinaša možnost, da bo voznik tudi ob rdeči luči na semaforju lahko zavil desno, če je smer prosta. Takšno rešitev v tujini poznajo že desetletja.

V noveli so na ministrstvu za infrastrukturo tudi bolj jasno določili, katere kategorije voznikov ne smejo imeti alkohola v organizmu, ko vozijo. Gre za različne kategorije poklicnih voznikov, kandidate za voznike in voznike začetnike. Kot so izpostavili, je bilo v letu 2020 kar 35 odstotkov povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom pod vplivom alkohola.

Predlog tudi predvideva, da bi zapovedano višino, do katere mora otrok v avtu sedeti v avtosedežu, znižali s 150 na 140 centimetrov oz. 36 kilogramov teže. Do takega predloga so sicer zadržani v nevladnih organizacijah s področja prometne varnosti. Na AMZS so bolj naklonjeni zdaj veljavni rešitvi, ki velja tudi v EU. Skrbi jih, da bodo s tem otroci tudi do dve leti prej prenehali uporabljati otroške avtosedeže, kar vidijo kot zniževanje standarda varnosti otrok v vozilih. Opozorili so, da tudi strokovnjaki nemškega avtomobilskega kluba Adac tako rešitev odsvetujejo kot manj varno za otroke.

Uvaja se obveznost za skrbnike oz. lastnike, da svoje živali ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti za njihovo boljšo vidljivost v cestnem prometu označijo s svetilko ali odsevnim telesom.

Med rešitvami v predlogu novele je tudi nova opredelitev območja skupnega prometnega prostora. Na tem območju bo najvišja dovoljena hitrost vožnje 20 kilometrov na uro, ob določenih pogojih pa tudi 30 kilometrov na uro.

Rešitev, ki jo predlog novele predvideva glede uporabe čelade, je nekoliko drugačna, kot so jo predlagale organizacije s področja prometne varnosti: čelada bo tako obvezna le za mladoletne voznike in potnike na lahkem motornem vozilu, kamor se šteje tudi električni skiroji. Kot izpostavljajo na ministrstvu, tudi v tujini ni enotne prakse na tem področju.

Bolj jasno se s predlogom novele zakona o pravilih cestnega prometa ureja tudi odgovornost lastnika vozila za storjeni prekršek v primerih, ko ni mogoče ugotoviti, kdo je bil za volanom vozila v trenutku storitve prometnega prekrška. Uvaja se domneva, da je storilec lastnik vozila oz. pravice do uporabe vozila. Lastnik vozila se tako ne bo več mogel izmakniti kazni na primer za prehitro vožnjo, ki jo je zabeležil stacionarni radar. Predlog spremembe določa še, da se bo lastniku vozila v takem primeru izrekla le predpisana globa, ne pa tudi kazenske točke, ki bi sledile iz storjenega prekrška.

Predlog tudi širi pooblastila občinskih redarjev, ki bi po novem lahko izvajali nadzor tudi na območju skupnega prometnega prostora, nad približevanjem križišču in razvrščanjem pred križiščem, nad pogoji za udeležbo lahkih motornih vozil v cestnem prometu ter nad upoštevanjem prepovedi vožnje na križišče pri zeleni luči na semaforju.

S predlogom se znižujejo globe za prehitro vožnjo v naselju. Na ministrstvu to utemeljujejo z dejstvom, da so globe v Sloveniji višje kot drugod v EU. Na AMZS poudarjajo, da višina glob sama po sebi res nima tolikšnega vpliva na slabšo ali boljšo prometno varnost oziroma ravnanje udeležencev v prometu. Poudarjajo pomen zavedanja udeležencev v prometu, da se pravila spoštujejo zato, ker s tem kažemo svoj odnos in odgovornost do soljudi, in ne zato, da ne bi bili sankcionirani. Slovenija ima po opozorilih AMZS kar nekaj izzivov predvsem na področju nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti prometne policije, pri izmikanju plačilu glob in drugim sankcijam. Nerazumno je, da prihaja do "odpustkov" tudi za najhujše kršitelje, ki bi jim moralo zaradi storjenih prekrškov že prenehati veljati vozniško dovoljenje.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord