Kaj vaše Instagram objave razkrijejo o vaši osebnosti (po besedah psihologov)

Fotografije, ki jih objavljamo na spletu, skorajda vedno odražajo bolj idilične vidike našega življenja. Namen je, da bi z njimi – zavedno ali ne – svetu pokazali svojo najbolj popolno različico. Dejanska strategija za objavami pa je lahko povsem skrita, tudi nam samim. Poglejte, kaj najraje objavljajte, in preverite, ali držijo analize osebnosti, ki naj bi se skrivale za temi vrstami objav.

Objavljate veliko posnetkov lokacij, ki ste jih obiskali

Ko potujete, se vaš Instagram profil napolni s fotografijami prelepih lokacij. Na posnetkih se pogosto ne pojavljate, saj želite predvsem pokazati, kje ste. Kaj ste videli. Kaj ste doživeli. Fotografija prestižne marine. Fotografija prelepe peščene plaže. Fotografija prostrane gorske pokrajine, ki ste jo ujeli z balkona petične gorske hišice. In ob tem komaj čakate, da se vrnete domov, da lahko prijateljem in sodelavcem še v živo poveste, kje ste bili in kaj ste videli. 

Psihologi verjamejo, da objavljanje pretežno fotografij lokacij razkriva, da ste avanturistični, odprti, ne marate konfliktov in ste po naravi sicer bolj mirni, a hkrati iščete potrditev tistih, ki so vam blizu, bodisi prijateljev, bodisi sorodnikov, bodisi sodelavcev. Objave prelepih lokacij, ko predstavljajo vzorec vaših rednih objav (in niste ravno zaposleni kot profesionalni fotograf za turistične agencije), sporočajo 'ne pogrešam ljudi, pogrešam le vsakodnevno potrditev.' 

Kot zaključujejo psihologi,  je redno objavljanje tovrstnih fotografij najboljši način poudarjanja svojega družbenega statusa in osebnega premoženja, ne da bi to neposredno izpostavili. Vsem je namreč jasno, da ko na družbenem omrežju objavljamo fotografije s prelepih počitniških destinacij, medtem ko so ostali doma in hodijo v službo, bo to sprožilo vsaj malo zavidanja.

Objavljate pretežno fotografije hrane

Objave, ki se večino časa zdijo povsem nedolžne, v sezoni, ko se želimo znebiti kakšnega odvečnega kilograma, pa jih absolutno preziramo. Ljudje, ki objavljajo fotografije hrane, v bistvu dobro vedo, kako Instagram deluje – hrana preprosto pritegne všečke. Je dovolj nevtralna tema, da ne izpade bahaško, in obenem tako zelo estetska, da hitro očara. 

Je pa objavljanje fotografij po besedah psihologov tudi odraz želje, da avtor pokaže, kako fantastično je njegovo življenje, polno kaviarja, eksperimentiranja s fuzijsko kuhinjo in predajanja eksotičnim okusom. V ozadju teh objav se torej skriva povsem enostavna potreba po samopromociji in potrditvi v očeh drugih.

Objavljanje meme šal

Nič kaj kompleksnega se ne skriva v ozadju objav, ki nas le na hitro nasmejijo, preden podrsamo naprej. Ljudje, ki na Instagramu najraje objavljajo spletne meme šale, odražajo svojo lahkotno naravo, so ljubitelji humorja in se v družbi vedno trudijo, da bi zabavali druge. Ne jemljejo se preveč resno, a jih na ta način potem pogosto gledajo tudi drugi. 

Objavljate pretežno selfije

Ne glede na to, kakšen odnos imate do selfijev, bodo ti ostali esenca Instagram objav. Čeprav so se danes že nekoliko izpeli, pa je neizrečena resnica selfije še vedno zelo živa. Namreč – selfiji naj bi izražali nas v danem trenutku, kot utrinek naše vsakdanje spontanosti, pa čeprav se na izvedbo selfija ljudje pogosto pripravljajo dlje in bolj intenzivno kot na katerokoli drugo fotografijo. 

Pomislite – bi kdorkoli namenoma objavil slab selfie (razen Rickyja Gervaisa, seveda)? Najprej so tu predpriprave, da je pričeska, kot mora biti, da so vse sence tam, kjer morajo biti, da so ličila na mestu, da je jezik pritisnjen ob nebo, da podbradek ne bo (tako zelo) opazen, da je posnetek iz najbolj prijaznega kota in tako naprej. Potem pa se naredi 35 selfijev, preden se ustvari tisti najboljši. Na koncu se čez vse skupaj prelepi še sedem filtrov. 

A selfiji so nič drugega kot odraz ekstrovertirane, energične osebnosti. Tudi tistemu, ki jih posname, delujejo kot dokaz, da so še živi. Češ: »Poglej, svet, kako spontano in živahno igram to igro, ki ji rečemo življenje. Da je moja pričeska popolna, pa je seveda čisto naključje.«

V anketi, ki je bila objavljena v Psychology Today, je sicer 29,5 odstotka vprašanih trdilo, da je pretirano objavljanje selfijev odraz narcistične osebnosti.

Z objavami selfijev ljudje včasih želijo navdušiti prav določene ljudi v svojem občinstvu. Pogosto jih tako objavljajo tisti, ki poskušajo specifični osebi (prijateljici, s katero so se sprli, bivšemu ali bivši, privoščljivim sodelavcem) sporočiti, da se počutijo povsem udobno v svoji koži in uživajo življenje. Tudi brez njih.

Objavljate fotografije dosežkov

Ko objavljamo fotografije, s katerimi hvalimo svoje lastne dosežke – od trenutka, ko smo uspešno pretekli maraton, do spontane fotografije s tem ali onim zvezdnikom, ker smo se 'povsem nepričakovano' znašli na nekem VIP dogodku – naj bi, po besedah psihologov, iskali zunanjo nagrado za to, kar smo dosegli. In družbeni mediji so nas naučili, da so ta nagrada všečki.

Fotografije dosežkov so običajno zelo dobro sprejete pri ciljnem občinstvu, ker se vsi zavedamo, koliko truda in časa je bilo potrebnega, da se doseže nekaj, s čimer se je dejansko vredno bahati na Instagramu. 

Ja pa simpatično – in to potrjujejo tudi psihologi – da fotografije dosežkov vedno nastajajo na enega od dveh načinov: ali je avtor fotografije na posnetku ležeren, kot da ta dosežek ni nič posebnega in da seveda je on praktično vsak dan glavni govorec na mednarodni konferenci, ali pa avtor fotografije izraža šok in presenečenje nad tem nepričakovanim dosežkom. Priznamo, da je oboje precej ljubko, zato radi podarimo všeček.

Objavljate fotografije svojih aktivnosti

Psihologi trdijo, da z objavo aktivnosti – ko smo fotografirani med hojo v gore, med divjo smuko po nevarnih strminah, med podiranjem novega osebnega rekorda pri dvigovanju uteži – sporočamo drugim, da smo tudi v prostem času tako intenzivni kot takrat, ko smo na delovnem mestu. 

Takšne fotografije so zato bolj tipične za kakšne agresivne menedžerje, ekscentrične oglaševalske agente, ljudi, ki imajo vse leto na avto montiran strešni kovček, in podobne kalibre, ki želijo svojo profesionalno zagnanost prenesti tudi v hobije. Fotografije, na katerih smo ujeti v neki intenzivni aktivnosti, so tako opomin našemu občinstvu, da imamo to divjo, adrenalinsko stran.

Hkrati pa drži, da seveda nihče ne pričakuje, da tako intenzivno aktivno življenje kdorkoli živi kar naprej. Ena dobra objava na Instagramu, na kateri skačete z visoke pečine v temne morske globine, vas vsaj do konca tistega letnega časa uveljavi kot adrenalinskega avanturista in vam potem opraviči naslednji mesec ležanja na kavču in 'verižnega gledanja' serij na Netflixu. 

Vse fotografije so v redu

Vseeno je, kakšne fotografije objavljate, psihologi zaključujejo, da je vse, kar objavite, povsem – normalno. In zdravo. Nič ni narobe, če si z družbenimi mediji pomagate utrjevati status (čeprav navidezni), če si ohranjate samozavest ali če se tu in tam pohvalite s kakšnim dosežkom. Vse te všečke ste si zaslužili. 

Psihologi opozarjajo, da težava nastane le, če se naša samopodoba povsem zaplete v to, kar predstavljamo na Instagramu in če je naša dobra volja in veselje do življenja povsem pogojeno z všečki, ki jih generirajo naše objave. Občutek, da smo nekaj vredni, mora izhajati iz nas samih, družbeni mediji pa naj bodo le prijetna obstranska spodbuda. 

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del