Zaveda se, da ga v odvisnost potiska nezadovoljstvo z dolgočasno vsakdanjostjo, a kljub temu ne ve, kako prekiniti ta začarani krog ...
Nekemične odvisnosti so lahko ravno tako resne kot odvisnost od drog, alkohola ali cigaret. Včasih se je veliko govorilo denimo o odvisnosti od iger na srečo, odnosov, spolnosti, z nastopom digitalne dobe pa se je tem odvisnostim pridružila še ena: odvisnost od interneta, ki se je še poglobila, odkar so nam spletne vsebine dostopne dobesedno z enim klikom: na pametnem telefonu, ki ga ves čas nosimo s sabo.
Ker nas telefoni spremljajo od prvega zvoka budilke do zadnjega pogleda pred spanjem, se meja med prostim časom in digitalnim svetom vse bolj briše. Internet ni več le orodje, temveč prostor, v katerem delamo, komuniciramo, iščemo uteho, vendar pa ob tem pogosto izgubimo sebe.
Na forumih in družbenih omrežjih se tako pojavlja vse več osebnih izpovedi ljudi, ki so se znašli ujeti v začaran krog nenehnega skrolanja in prepoznavajo, da je to težava. Ena od njih prihaja od 32-letnega moškega, ki je iskreno opisal, kako se mu je vsakdan postopoma skrčil na življenje pred zaslonom.
Morda vas zanima tudi:
- Kako umetna inteligenca spreminja naše vsakdanje življenje in delo
- Nevarnosti interneta za otroke: zakaj je nadzor zdaj pomembnejši kot kdajkoli prej
"Živjo, vsi! Imam 32 let, delam, telovadim, imam hobije in – žal – sem tudi odvisen od interneta," je zapisal na platformi Reddit. "Opažam, da vsak dan preživim precej časa na spletu, kjer gledam najrazličnejše vsebine (YouTube in Facebook mi vzameta največ časa), in to zmanjšuje kakovost mojega življenja, ker zapravljam čas, ki bi ga lahko uporabil pametneje. Moje delo je tako, da sem že po naravi veliko na internetu, kar mi ne olajša ravno stvari – a težava je v tem, da tudi po službi ure in ure visim na spletu. Naj dam primer – pridem domov, pojem kosilo s soprogo in nato oba vsak s svojim telefonom skrolava v neskončnost. Drugi primer: lotim se dela, nadenem si slušalke, prižgem Spotify in spet zablokiram, poslušam glasbo in brez konca brskam po omrežjih."
Dodal je, da je velik problem tudi ta, da se je njegova komunikacija preselila na splet, pogosto z neznanci, ker ima občutek, da tam lažje najde sogovornike za določene teme, opaža pa tudi, da njegov ego na neki način išče potrditve od čim več ljudi.
"Edini trenutki, ko nimam potrebe po internetu, so v fitnesu – a to je le okoli pet ur na teden. Zavedam se, kako deluje dopamin in vsa ta zgodba, ampak – ima kdo kakšno idejo, kako se tega odvaditi? To pišem ob 4:29, ker sem se zbudil okoli tretje, moji možgani pa so začeli sestavljati nerealne scenarije, do katerih sploh ne bi prišlo, če ne bi ves dan visel na netu in brskal po vsem mogočem. In kaj sem najprej naredil? Segel sem po telefonu, namesto da bi poskusil znova zaspati. Zavedam se, kateri moj osebni problem me verjetno potiska v to – nezadovoljstvo z dolgočasno vsakdanjostjo. Ampak skrolanje je ne bo naredilo bolj zanimive. Če ima kdo podobno izkušnjo, bi bil hvaležen, če jo deli. Hvala vnaprej za odgovore!"
Kako se izvleči iz začaranega kroga?
Čeprav je bila izpoved moškega objavljena na srbskem Redditu, se v njegovi izpovedi lahko najdejo številni Slovenci. Podobne izpovedi je namreč mogoče najti tudi na domačih forumih ali pa je tovrstna odvisnost tema pogovorov med prijatelji in znanci.
Čeprav so številni 'redditovci' priznali, da imajo enak problem, vseeno pa je določenim uspelo to odvisnost vsaj malo zamejiti. To so triki, ki so jih predlagali:
1. Brisanje aplikacij
Če je treba za vsak obisk TikToka, Instagrama, Reddita, Facebooka odpreti brskalnik in se vpisati na stran, bomo nanje gotovo kliknili manjkrat, kot če imamo vse te aplikacije na zaslonu, dobesedno en klik stran.
2. Screen limit
Številne aplikacije danes ponujajo možnost, da ti po določenem času "zaklenejo" dostop do interneta. To pomeni, da ima uporabnik denimo na voljo le uro ali dve brskanja na dan.
3. Zavestno odvajanje od dopamina
To lahko počnemo postopoma: uspeh bo za začetek že, če pol ure na kavču posvetimo branju knjige namesto 'skrolanju', čeprav v preostalih urah dneva še vedno precej uporabljamo telefon. Potem se s partnerjem dogovorimo, da uro pred spanjem oba pospravita telefon in to uro posvetita pogovoru in nežnostim, v družini se lahko tudi uvede pravilo, da med kosilom ni telefona, in tako dalje.
4. Več gibanja
Ker je avtor objave že omenil, da med fitnesom ne uporablja telefona, so mu nekateri svetovali, naj poskuša v vsakdan vključiti čimveč gibanja. Sprehodi, vaje, ki jih lahko dela doma, gospodinjska opravila, delo na vrtu ... če bo pogosto zaposlen na tak način, se bo tudi potreba po dopaminu sčasoma zmanjšala.
Odvisnost od telefona oziroma interneta je resen problem za vse več ljudi, zato jo zelo težko premagamo 'čez noč'. Vendar pa lahko z malimi koraki počasi spet vzpostavimo občutek nadzora: tako, da telefon ne določa več ritma našega dneva, tem več ga vanj vključimo zavestno, takrat, ko ga res potrebujemo.
