Sara Isaković in Miha Kramli: "Tehnologija nam krade pozornost, otrokom pa otroštvo"

V osrednji dvorani Stare grofije v Celju, v dvorani pod celjskim stropom, kot radi rečejo domačini, so obiskovalci za skoraj polni dve uri odložili telefone in zadihali brez ekranov. Pod čudovito poslikavo ene najlepših stropnih umetnin (je osamljeni primer profanega slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok) je vladala posebna energija – iskrena, človeška, pristna.

Dogodek Pot pogleda je bil več kot pogovor. Bil je opomnik. Prisotni so skupaj zbrali 1255 evrov za 12-letno deklico, ki je pod težo pritiskov družbe izgubila voljo do življenja in si ga je poskušala odvzeti. Deklici bomo s prispevki pomagali kriti psihološke terapije za mladostnike, ki jih bo izvajala Samira Lah, magistrica psihologije v Zavodu CPOS Žalec. Pomagala ji bo najti moč, upanje in občutek varnosti, da ponovno začuti smisel in željo po življenju.

"Vsak všeček sproži dopamin – in to nas vleče nazaj na zaslon"

Sara Isaković, ki se ukvarja z raziskovanjem možganov, je občinstvu približala, kaj se v resnici dogaja, ko nenehno segamo po telefonu. "Vsakič, ko preverimo telefon, se v možganih sprosti dopamin. In to nas vleče, da spet pogledamo. To ni le navada – to je kemični odziv," je pojasnila. Po njenih besedah stalna izpostavljenost dražljajem povzroča pomanjkanje pozornosti, zmanjšano produktivnost in šibkejšo povezanost med ljudmi.

"Vse bolj nas osrečuje pogled na telefon – a to je navidezna sreča," je opozorila Sara. Še posebej zaskrbljujoče je, kar opaža pri mladih: "Otroci izgubljajo pozornost, niso več vajeni biti sami s sabo. Povprečen najstnik preživi na telefonu pet do šest ur dnevno – kako naj potem občuti resnično srečo, stik, mir?"

Miha Kramli: "Življenje mnogih ljudi se danes dogaja na 20 centimetrih – med očmi in telefonom"

Miha Kramli, eden najbolj priznanih terapevtov za zasvojenosti v Sloveniji, je z neposredno iskrenostjo opozoril na razsežnosti problema, ki ga pogosto podcenjujemo. "Na igrišču otroci ne vedo več, kaj bi počeli. Ko pridejo ven, njihovi možgani ne znajo več raziskovati," je dejal.

"Ko otrok dela osnovne naloge, ne sme biti zraven zaslona. Če so ob učenju prisotni zunanji dražljaji, se živčevje navadi na njih in kasneje postane nefunkcionalno."

Staršem je namenil jasno sporočilo: "Če otroku daste telefon prezgodaj, se mu poruši spanec, pride do čustvenih stisk, razdražljivosti in nesposobnosti empatije. Lahko izgubite stik z njim – ker z vami ne zna več komunicirati. Odrasli imamo moč izbire – otroci je nimajo. Naša odgovornost je, da jih zaščitimo."

"Otrok potrebuje 1700 objemov, da zgradi odpornost."

Morda je prav ta del pogovora najbolj ganil občinstvo. "Otrok potrebuje 1700 objemov, 1700 vzponov na drevo, 1700 trenutkov smeha – toliko, da osvoji nov vedenjski vzorec. Toliko, da možgani znajo reči ne skušnjavi," je povedal Kramli. Povezanost v družini po njegovem deluje kot zaščita pred stiskami in zasvojenostjo. "Ko je družina povezana, možgani sprožijo kemični proces, ki krepi imunski sistem in ustvarja iskrivost, razigranost in smisel."

Sara Isaković: "Starš mora biti vzor – najprej do sebe."

Sara je spomnila, da spremembe ne moremo pričakovati od otrok, če jih sami ne živimo. "Starši moramo biti vzorniki. Postavljati jasna pravila in jih živeti. Najprej moramo imeti zdrav odnos do sebe, da ga lahko prenesemo naprej." Zagovarja vaje čuječnosti, zavestno dihanje in stik z naravo kot protistrup preobremenjenim možganom: "Ko so možgani zdravi, ozaveščeni in čuječi, jih tehnologija ne more zlahka premagati."

"To je vojna za bistrost možganov"

Kramli je dogodek zaključil z besedami, ki so v dvorani povzročile tišino: "Šestdeset odstotkov obravnav v centrih za zdravljenje zasvojenosti danes izhaja iz nepravilne uporabe tehnologije. To je vojna za bistrost možganov. Šele preostalih 40 odstotkov je odvisnikov od kemičnih substanc." Opozoril je, da so otroci največji poraženci kulture, ki nagrajuje hitrost, impulzivnost in navidezno povezanost: "Hrana za možgane so resnične izkušnje – dotik, gibanje, vonj, smeh. Otrok, ki se nahrani z resničnim, ga virtualno ne more uničiti."

"Naj bo dan brez telefona začetek – ne kazen."

Za konec sta oba sogovornika delila nekaj navdihujočih napotkov, ki jih lahko uporabimo že danes: Začnite dan brez telefona – z zajtrkom, pogovorom in objemom. Ne primerjajte se z drugimi – energijo usmerite vase. Svojim otrokom podarite pozornost, ne naprave. Bodite prisotni. Ker prisotnost je nova oblika ljubezni. "Če danes delate tisto, kar je težje – ne tisto, kar je lažje – boste kasneje pravi zmagovalci," je sklenil Kramli.

Dobrodelnost še traja

Dogodek Pot pogleda je bil več kot večer navdiha. Bil je poziv k spremembi – da se znova pogledamo v oči, preden pogledamo v zaslon. Komaj dvanajstletna deklica se je zaradi hude čustvene stiske znašla na robu moči in poskušala končati svoje življenje. Mlado srce, ki bi moralo odkrivati lepoto in radosti sveta, je že zdaj ujeto v temo, ki je pretežka za otroška ramena. Z vašo pomočjo ji boste pomagali kriti stroške terapije, s katero stopa na pot iz brezupa in jo uči, da ima njeno življenje neprecenljivo vrednost. Zbiranje še poteka. Darujete lahko z nakazilkom na TRR: Humanitarno društvo Enostavno pomagam, Cankarjeva ulica 1, 3000 Celje; TRR: SI56 6100 0000 7496 313; SKLIC: SI00 310-2025; NAMEN: pomoč deklici.

"Ni prepozno, da se vrnemo k sebi," je zaključila Sara Isaković. "A začeti moramo zdaj."