Aida Kamišalić Latifić: "Ugotavljamo, kje bi nam bila v pomoč tehnologija blockchain!"

Intervju

25. 1. 2020, 12:09 | Kariera | Vir: STA
Aida Kamišalić Latifić: "Ugotavljamo, kje bi nam bila v pomoč tehnologija blockchain!" (foto: profimedia) profimedia

S prihodom kriptovalut je po mnenju raziskovalke in inženirke leta 2019 Aide Kamišalić Latifić prišlo do napihovanja balončka in hkrati do ustvarjanja prepričanja, da je tehnologija veriženja blokov oz. blockchain rešitev za vse. Danes vemo, da to ni res in smo na dobri poti, da pokažemo, katere konkretne izzive lahko rešuje, meni raziskovalka.

Kamišalić Latifićeva je raziskovalka in predavateljica na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru (FERI), januarja letos pa je prejela tudi naziv inženirka leta 2019.

Za inženirski poklic se je odločila, ker je v razvoju sodobnih tehnologij videla možnost družbenih sprememb, možnost vplivanja na razvoj družbe in izboljšanje življenja ljudi. To spoznanje je imelo pomemben vpliv, da se je tekom podiplomskega študija usmerila v področje medicinske informatike.

"To me še danes drži - poiskati uporabnost tehnologije v družbi in s tem doprinesti k razvoju in napredku družbe," je povedala raziskovalka.

Raziskuje tehnologijo veriženja blokov

V zadnjem času se posveča raziskovanju tehnologije veriženja blokov, za katero meni, da ima velik potencial na različnih področjih, ni pa rešitev za vse, kot se je marsikomu zdelo v času rasti priljubljenosti kriptovalut.

"V nekem trenutku se je zdelo, da bomo vse nadomestili s tehnologijo veriženja blokov, kar seveda ni res in tudi ni potrebno, saj imamo ustaljene, uveljavljene tehnologije, ki so poceni in so primerne za uporabo," je povedala Kamišalić Latifićeva.

Trenutno smo po njeni oceni na dobri poti, da pokažemo, kateri projekti so primerni za implementacijo te tehnologije in kateri ne.

Tehnologija ima namreč visoko uporabno vrednost predvsem za konkretne primere, kjer druge alternativne možnosti, ki smo jih doslej poznali, odpovedo.

Primer so decentralizirani sistemi, kjer zaupanja med deležniki ni. Z mehanizmi soglasja, ki jih omogoča tehnologija, se vzpostavi zaupanje med deležniki, ki so vključeni v nek sistem.

Kot je pojasnila Kamišalić Latifićeva, je tehnologija veriženja blokov pravzaprav ena od sodobnih oblik podatkovnih baz, ki ima specifičen, porazdeljen in decentraliziran sistem shranjevanja. Temelji na kriptografiji kot varnostnih mehanizmih, na porazdeljenih podatkovnih bazah, porazdeljenem omrežju in na mehanizmih soglasja ter mogoča shranjevanje podatkov v bloke, ki so med seboj povezani in jih je zato težje oziroma skoraj nemogoče spreminjati ali cenzurirati.

Tehnologija v medicini

Kamišalić Latfićeva je svojo raziskovalno kariero začela na področju medicinske informatike, sedaj pa poskuša dognati, kaj lahko tehnologija veriženja blokov omogoči na področju zdravstva in medicine.

Tehnologija bi lahko denimo bolnikom omogočila nadzor nad svojimi zdravstvenimi podatki ter ponudila možnost odločanja o tem, s kom jih želijo deliti, je povedala raziskovalka.

Trenutno imajo namreč nadzor nad podatki bolnikov bolnišnice, do podatkov o zdravstvenem stanju pa lahko dostopa bolnikov osebni zdravnik in specialist. S pomočjo sistema, ki bi temeljil na tehnologiji veriženja blokov, pa bi na primer bolnik lahko omogočil vpogled v svojo zdravstveno kartoteko drugemu zdravniku, od katerega bi želel pridobiti dodatno mnenje.

Platforma EduCTX

Pred kratkim so na FERI pokazali, da je tehnologija veriženja blokov lahko uporabna tudi na področju izobraževanja.

Razvili so platformo EduCTX, ki omogoča shranjevanje digitalnih mikro certifikatov s pomočjo tehnologije veriženja blokov. Na platformo so shranjeni vsi certifikati, ki so jih posamezniki tekom formalnega in neformalnega izobraževanja pridobili.

Platforma posameznikom omogoča, da potrdila izvozijo iz verige blokov ter potencialnim delodajalcem ponudijo vpogled v podatke, slednji pa na platformi preprosto preverijo, ali so zapisi verodostojni, s čimer prihranijo veliko časa, ki bi sicer bil potreben za klasično preverjanje potrdil in diplom. Ker so podatki shranjeni v verigi blokov, jim lahko po besedah Kamišalić Latifićeve zaupamo.

V projekt so trenutno vključene štiri univerze, poleg mariborske še univerze iz Bosne in Hercegovine, Nemčije ter Češke, čakajo pa tudi na pridružitev Univerze v Zagrebu. Za rešitve so na posvetovanju DSI 2019 prejeli tudi eNagrado 2019, ki jo Slovensko društvo Informatika vsako leto podeljuje za najboljši projekt s področja računalništva in informatike.

Inženirka leta 2019

Kamišalić Latifićeva je januarja postala zmagovalka izbora Inženirka leta 2019, katerega namen je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk. V Evropi je namreč na študijskih področjih znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike (STEM) le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina.

"Zelo sem ponosna, da so ravno v meni prepoznali osebo, ki lahko s svojim strokovnim delom in življenjsko zgodbo pripomore, da se mladi v večjem številu začnejo odločati za študij tehnike," je povedala raziskovalka.

Čeprav meni, da ni potrebe po izpostavljanju inženirk na eni in inženirjev na drugi strani, poudarja, da so izbori, kot je Inženirka leta, trenutno v naši družbi potrebni in dobrodošli, saj so inženirski poklici še vedno stereotipno dojeti kot moški poklici. "S tem pokažemo, da inženirke smo prisotne, da se enakovredno kosamo s kolegi, da sodelujemo in da v inženirskih krogih to ni nič presenetljivega."

pogovarjala se je Lea Udovč

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri