Ko naše finance niso, kot bi si želeli, krivimo druge!

Urejene finance

14. 11. 2019, 12:00 | Kariera
Ko naše finance niso, kot bi si želeli, krivimo druge! (foto: profimedia) profimedia

Najprej so za to, da naše finančno stanje ni takšno, kot bi si želeli, seveda krivi politiki. Potem pa kmalu pridejo na vrsto še vsi drugi.

»Banke krivimo, da ne dobimo kredita in da zaradi tega ne moremo rešiti stanovanjskega problema. Delodajalci so krivi, da imamo nizke plače, s katerimi si ne moremo postaviti močnih finančnih temeljev in se osamosvojiti. Nikakor ne smemo pozabiti še na starše in stare starše, ki so krivi, ker nam finančno niso nič pomagali. Ali pa še huje, ker so pomagali samo našim bratom ali sestram, nam pa ne. Obtožujemo celo svojega zdaj že nekdanjega prijatelja, ki nam je pred leti svetoval, naj vse prihranke vložimo v ’superduper’ finančni produkt, ki nas bo v petih letih naredil za milijonarje,« je še nekaj, a še zdaleč ne vsi, krivcev za naše kronične finančne težave.

Ne glede na to, komu od omenjenih pripisujemo največjo krivdo, pa smo za svoje življenje in finančni položaj v resnici najbolj odgovorni kar sami.

V to sta več kot prepričana priznana slovenska strokovnjaka za osebne finance Ana in Mitja Vezovišek, ki sta svoje znanje, izkušnje in konkretne primere iz skoraj dveh desetletij delovanja na področju osebnih financ zbrala in popisala v knjigi Adijo, finančni stres. V njej sta med drugim ovrgla tudi kar 39 mitov, ki nam otežujejo pot do finančne zrelosti, pojasnila šest obdobij finančne starosti in pozorne bralce preusmerila na mirno pot skoznje.

Avtorja sta si edina, da je finančni stres, ki pesti premnoge Slovence, zgolj posledica pomanjkanja znanja in neurejenih osebnih financ. Jasna sta tudi v trditvi, da doseganje finančne zrelosti prav zares ni preprosto, da pa še zdaleč ni nemogoče. Še več. Prepričana sta, da za tovrstno zorenje nikoli ni zares prepozno, le od nas pa je odvisno, kaj smo pripravljeni narediti, da bi to dosegli.

Najprej pa osnove!

In prvi korak k finančnemu odraščanju je, da pričnemo voditi družinski proračun.

»Brez njega ne moremo vedeti, koliko imamo, kje vse se skrivajo naše rezerve, koliko denarja pravzaprav potrebujemo, kakšna naj bo varnostna rezerva in katere dobrine nas v resnici osrečujejo,« pravi Ana Vezovišek in se pošali, da brez proračuna tudi nikoli ne boste zares vedeli, kakšno plačo bi si morali izpogajati. »Kaj ne bi bilo škoda skrbi in napora zaradi priprav na pogovor z delodajalcem, v katerem bi vztrajali pri desetodstotnem povišanju plače, na koncu pa bi ugotovili, da s tem ne živimo nič kaj laže?«

Svoj denar gre skratka spremljati. To je osnova finančne zrelosti. Vodenje proračuna samo po sebi zmanjšuje tudi stres, saj smo si neprestano na jasnem, s koliko denarja razpolagamo in se tako lažje pripravimo tudi na nepričakovano.

Družinski proračun je tudi povsem enostavno voditi. Na list papirja (lahko tudi zvezka ali bloka) si gre na levo stran zapisovati kategorije, na desno pa s kategorijami usklajene zneske. Strokovnjaka svetujeta, da si kategorijo sledijo takole:

  • bivanje (sem sodijo najemnina, obrok kredita, zavarovanje nepremičnin in vsi stanovanjski stroški, med katere sodijo tudi ogrevanja, elektrika, internet, televizija, upravnik),
  • darila (za družino in prijatelje, pa tudi humanitarni prispevki),
  • dopust (izleti, počitnice in potovanja, katerih stroške si izračunamo v mesečnem pavšalu, saj si daljših dopustov verjetno ne privoščimo kar vsak mesec),
  • hrana in pijača (špecerija, restavracije, lokali, malica v službi),
  • oprema in tehnika (vsa stanovanjska oprema, tehnika in dodatki),
  • oblačila in obutev (zase in za druge, največkrat za otroke),
  • osebno (vse v zvezi z nego telesa, zabava, rekreacija, knjige, izobraževanje pa tudi prispevki in kazni, zavarovanja, telefon),
  • otroci (igrače, oprema, pa tudi vrtec, šola in žepnina),
  • prevoz (najemnina, obrok kredita za avto, gorivo, cestnine, parkirnine, vzdrževanje, popravila in zavarovanje vozil, pa tudi javni prevoz),
  • varčevanje in investicije (vse, kar varčujemo),
  • zdravje (vsa zdravila, zdravstveno zavarovanje, pregledi in terapije),
  • zabava ali ’za gušt’ (denar, ki ga porabimo kar tako, za kar pač želimo).

P.S. Avtorja pri izračunu mesečnega pavšala za dopust predlagata, da strošek najprej opredelite na letni ravni, nato pa ga delite z 12. Na primer: če vas letni dopust stane 800 evrov na osebo, zimske počitnice 500 evrov na osebo in prvomajske 300 evrov na osebo, vsak mesec pa si privoščite še izlet, ki vas stane 100 evrov na osebo, potem vaš letni strošek za dopust skupaj znese 2.800 evrov. Ko to delite z 12, zaokroženo dobite 233 evrov na osebo na mesec.

Ko zneske na desni seštejete, dobite vsoto mesečnih odhodkov. Če to vsoto odštejete od svojega povprečnega dohodka (torej zneska, ki ga v enem mesecu dobite na svoj račun), dobite svoj potencialni mesečni prihranek, ki bi konec leta lahko predstavljal že prav zgleden znesek.

Le kako to, da ta običajno izgine neznano kam?

Ker je danes družinski proračun mogoče beležiti tudi na modernejši način, kot je to s svinčnikom in papirjem, se gre seveda pozanimati za kakšno od mnoštva aplikacij, ki vam bodo pri tem v veliko pomoč. Najbolje bo, da izberete takšno, ki vam bo neprestano dajala vedeti, koliko denarja lahko v tekočem mesecu še namenite za npr. oblačila in obutev, zgolj golo vodenje proračuna bi namreč ne pomenilo načrtovanja porabe, temveč bolj kot ne gašenje požara.

Več o naslednjih korakih, ki peljejo do finančne zrelosti, si lahko preberete v knjigi Adijo, finančni stres, mi pa v nadaljevanju navajamo le nekaj zanimivejših iskric:

  • »Če bi več zaslužili, bi najverjetneje več zapravili. Vem, večini se zdi, da ni tako, pa vendar statistiki težko oporekamo. Na primer, kar 70 odstotkov dobitnikov lota v nekaj letih bankrotira. Pa veste, zakaj? Ker izgubijo občutek za resničnost, prepričani so, da so neranljivi in da imajo posebno moč – da so kot Supermani. Pa na žalost ni tako.« - Ana
  • »Varčuj v zlatu? Med vsako gospodarsko krizo prodajalci te plemenite kovine pogosto svetujejo kaj takega. Toda kaj je varno, je odvisno od našega pogleda na to. Res ima zlato fizično vrednost, saj ga lahko vidimo, otipamo, celo nosimo. In ne glede na to, kaj se zgodi, pravijo, bomo zlato še vedno imeli v roki, medtem ko denarja morda ne bo več, nepremičnin tudi ne, vrednostni papirji pa bodo že dolgo zgodovina. Česar prodajalci ne povedo, je, da je zlato težko in da ga je treba nekje hraniti ter varovati. Težko si predstavljam, da bi ga ljudje v večjih količinah nosili s sabo, če bi nastopila vojna ali apokalipsa.« - Mitja
  • »Avto na lizing? Spominjam se neke svoje stranke, ki je najela lizing za avto, z mesečnim obrokom okoli 180 evrov, za obdobje osmih let. Ko ga zaradi izpada dohodkov ni bila več sposobna odplačevati, je morala avto prodati, vendar je zanj dobila manj, kot je imela lizinga. Si predstavljate, kakšne težave je imela pri prodaji avtomobila, ko je morala poplačati razliko do kupnine, sicer tisti, ki ji je dajal lizing, ne bi uredil prepisa?« - Ana

 

N.Z.

Izbrali smo drugačen pristop. Ga boste podprli?
V nasprotju z ostalimi mediji smo se odločili, da svoje spletne vsebine ohranimo brezplačne za vse. V času, ko je sledenje aktualnim informacijam nujno, verjamemo, da si vsak od nas zasluži dostop do natančnega in celovitega pregleda vsebin. Poleg tega pa tudi neomejen dostop do kakovostnih lifestyle vsebin.
Vsak prispevek, velik ali majhen, je dragocen in ključnega pomena za našo uredniško neodvisnost.

Podpri in prispevaj

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri