Dr. Robert Golob: Na družbo brez CO2 ni treba čakati do leta 2050. To lahko storimo že prej.

Intervju

15. 3. 2021, 15:09 | Kariera | Piše: Izr. prof. dr. Lucija Mulej
Dr. Robert Golob: Na družbo brez CO2 ni treba čakati do leta 2050. To lahko storimo že prej. (foto: Osebni arhiv) Osebni arhiv
Sončna elektrarna na hiši.
Sončna elektrarna na poslovni stavbi.

Z dr. Robertom Golobom, predsednikom uprave podjetja GEN-I, smo govorili o uspehih podjetja, ki se od lanskega leta dalje uvršča med podjetja najboljših zaposlovalcev, hkrati pa ohranja status vodilnega promotorja zelene preobrazbe pri nas.

Ste predsednik uprave ene najbolj uspešnih slovenskih družb. GEN-I je lani prejel prestižno nagrado najboljšega zaposlovalca Zlate niti v segmentu velikih podjetij. Kakšen je vaš pristop, da vam to uspeva?

Naš uspeh je v resnici najtesneje povezan prav z predanimi in motiviranimi sodelavci in sodelavkami. Ko je strokovna komisija natečaja Zlata nit prav v družbi GEN-I prepoznala najboljšega zaposlovalca v segmentu velikih podjetij, je bilo to enako ali še bolj pomembno kot sami poslovni in finančni uspehi. S to zmago na Zlati niti smo se uvrstili med vrhunska slovenska podjetja, v katerih imajo zaposleni možnost razviti svoje potenciale in realizirati talente. S tem pa tudi največ prispevajo k uspehu GEN-I. Z razvijanjem najboljših praks na področju zaposlovanja želimo tudi v GEN-I vplivati na bolj dinamičen razvoj delovnih mest ter prispevati k večji konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Naš pristop vselej temelji na inovativnosti, saj iščemo ljudi, ki zmorejo na klasične dileme pogledati iz drugačnih zornih kotov. Ob tem se trudimo vzpostavljati sodelovalno klimo, ki pozitivno nadgradi tekmovalno napetost motiviranih posameznikov. Z vpeljavo ekipe kot temeljnega gradnika naše organizacije in tehnik agilnega vodenja smo uspeli doseči izjemno prilagodljivost podjetja na spremenjene okoliščine na trgu. To se je posebej izkazalo v letu covida-19, saj smo uspeli svoj razvoj ob maksimalni digitalizaciji dvigniti na novo stopnjo in pri tem istočasno poglobiti eno naših temeljnih vrednot, to je vključenost. V transformativne pobude smo uspeli vključiti bistveno širši krog zaposlenih, s čimer smo ustvarili idealne razmere za spontane inovacije, tako na tehnološki kot netehnološki ravni.

V kontekstu managementa in vodenja ter zlasti v teorijah vodenja večkrat zasledimo korelacijo med odpiranjem potencialov in talenti. Kako na to povezavo gledate v GEN-I?

Torej, potencial je možnost. Talent pa že danost, ki potrebuje ustrezno okolje, da se razvija. V GEN-I smo ta dva elementa še dodatno razširili z vpeljavo kulture vrlin. Vrlina je tisti talent, v katerega vlagamo svoj trud in svoj čas in v katerem dosegamo najboljše rezultate. Zavedamo se, da v vsakomur spijo speči potenciali, ki jih s pravilnimi pristopi in prijemi lahko odpremo, negujemo, razvijamo in sproščamo. Na tej točki pa smo še posebej jasno definirali vlogo vodje. V GEN-I imamo 530 zaposlenih razporejenih v 85 ekip s prav toliko vodji. In prav na nas, vodji ekip, je ključna odgovornost za razvoj svojih sodelavcev in sodelavk. Na relaciji vodja – zaposleni smo zastavili proces sodelovanja, s katerim plemenitimo medsebojno spoštovanje, pa tudi skupno določanje ciljev. Vrednota spoštovanja v tem primeru pomeni dialog vodje in sodelavca, a ne zgolj na operativno procesni ravni. Zanimajo nas tudi počutje in občutki zaposlenih, ki so gorivo pravih sprememb ali pa cokla vsem procesom, tudi že utečenim. Ko je med vodjem in zaposlenim vzpostavljena ustrezno zaupanje, ko se razumeta o pomenu ključnih prioritet in ciljev, je zmagovito, da ta proces podpreta s pozitivnimi čustvi medsebojne podpore, rasti in trajne motivacije. In GEN-I bo uspešen in rastoč toliko časa, kolikor bomo z enakim tempom razvijali tudi svoje zaposlene.

Torej, vsebina je ključnega pomena in vi ste vselej karizmatični pri svojih javnih nastopih. Se vam zdi, da je karizma tudi pri vas tisti gradilni potencial družbe, ki raste od njene ustanovitve v 2006.

Vizija – navdihujoča strategija in definiranje poslanstva podjetja je poleg dela z in za zaposlene/sodelavce ključna naloga predsednika uprave. S tem povežemo to, kar si vsak od nas kot posameznik želi, kar nas navdihuje z širšimi poslovnimi cilji skupine.

Moje osebno prepričanje je, da sta glavni nalogi vsakega predsednika uprave prav to dvoje: organizacija in delo z ljudmi na eni strani ter jasno poslanstvo in navdihujoča strategija podjetja na drugi strani. Samo na ta način lahko povežemo to, k čemer aspirira in si želi vsak posameznik z širšimi poslovnimi cilji podjetja. In ko opazujem svet in gibanja tako trgov kot psihe ljudi znotraj covid obdobja, vse bolj opažam, kako je vodenje z zgledom, združeno z zeleno in digitalno vizijo, ključnega pomena za poslovni uspeh v prihajajočem desetletju. Da imamo ljudi, ki ves čas vedo, kam smo namenjeni. Ker prihodnost ne obstaja, dokler je ne definiramo in se domenimo, kaj za nas pomeni. Ko pa nam to uspe, jo toliko bolj ozaveščeno sokreiramo. A žal nas podnebne spremembe neprestano opozarjajo, da nas, ko bomo opravili s covidom, čaka še en, v resnici trši in bolj dolgotrajen boj. Boj proti podnebnim spremembam. V tem boju bomo morali uporabiti vse svoje zanje in vse svoje sile. Posebno vlogo bodo morali odigrati voditelji, ki bodo znali v ljudeh prižgati zagon za pozitivne, zelene spremembe. Verjamem, da vsak od nas lahko zelo veliko prispeva k globalni revoluciji mišljenja. In tu bo karizma posameznikov, ki imajo družbeno ter gospodarsko vidnost in moč, odigrala pomembno vlogo.

Če se vrneva na kadrovsko področje, ali nam lahko zaupate, kaj pomeni pojem »GEN-I dialog« in kako je povezan s HRM strategijo, za katero ste bili tudi nagrajeni?

Projekt se je začel z željo po spremembi, digitalizaciji in modernizaciji našega (pol)letnega razvojnega razgovora. Ugotovili smo, da je proces v celoti neprimeren za digitalno dobo – nismo želeli, da pogovor med vodjo in sodelavcem glede ciljev, razvoja in uspešnosti poteka samo enkrat letno in s pomočjo wordove datoteke. Zadali smo si cilj, da bomo proces prenovili in ustvarili moderno, digitalno različico, ki smo jo poimenovali GEN-I dialog. Pomeni nadgradnjo klasičnega odnosa od »zgoraj navzdol« in vpeljuje horizontalni odnos nadrejenega do podrejenega, kjer se med vodjo in zaposlenim vzpostavi recipročna vez povratnih informacij in emocij. Nov proces zagotavlja predvsem jasnejšo komunikacijo vodij, kaj so strateške usmeritve in kam želimo usmeriti fokus (določanje cilja – objective). Prav zato zagotavlja preglednost, da bomo v našem delovanju poravnani, skladni. Nato daje zaposlenemu možnost, da sam določi pot, kako bo cilj zasledoval in izpolnil (določanje ključnega rezultata – Key Result), kjer, kratice sestavijo metodo OKR. Trdno verjamemo, da s tem, ko zaposlenim omogočimo, da si sami določijo pričakovane rezultate in izberejo pot, ustvarimo zelo močno obvezo, njihova vključenost in motivacija na delovnem mestu pa postane višja. Istočasno pa uvajamo še novost, kar je spremljanje počutja sodelavcev na posameznih nalogah ter opazovanje zadovoljstva z doseženim. Ker je sistem zelo preprost in ker je majhna, a zelo angažirana ekipa naših sodelavcev v kratkem času izdelala zelo učinkovito aplikacijo, ki jo sproti dopolnjujemo z novimi spoznanji, je spremljanje napredka sila enostavno. Vodja in zaposleni imata tako orodje in proces, da hitro ukrepata, ko se kaj zatakne. In kar je ključnega pomena, sodelavci se počutijo vključene, pomembne in slišane. Vsi pričnemo »govoriti« en jezik, ki znotraj začrtane smeri dovoljuje številne odtenke, predvsem izraze kreativnosti in inventivnosti.

Torej, kako bi se lahko tudi ostala podjetja učila od GEN-I modela digitalne in tehnološko izredno razvite platforme. Je ključ morda v interdisciplinarnosti? A vendar, kako jo udejanjiti v praksi? Morda preko programa »transformacijsko mentorstvo«, ki ste ga uvedli leta 2019?

Sigurno pri nas pojem interdisciplinarnosti ne pomeni zgolj floskule, pač pa trajnostno usmeritev notranjega okolja, ki je okrepljen s številnimi zornimi koti različnih, tako naravoslovnih, družboslovnih kot humanističnih vsebin, kos aktualnim izzivom. Ta vidik smo pospremili tudi z obsežnimi spremembami na področju upravljanja človeških virov. Ko smo v 2017 zastavili Zeleno Vizijo 2030, smo se zavedali, da moramo za njeno uresničitev spremeniti našo organizacijsko kulturo. Zato smo najprej začeli s transformativnimi pobudami prav na področju kadrov. Ena od takih pobud, za katero želimo, da izpolnjuje naše strateško poslanstvo trajnosti, je tudi transformacijsko mentorstvo. Projekt temelji na sodelovanju in iskreči sinergiji med različnimi generacijami zaposlenih, njihovimi osebnimi vrednotami ter organizacijskimi cilji. Je eden od načinov gradnje kulture sodelovanja in krepitve zavzetosti sodelavcev. Namen projekta je prenos želene kulture, vedenj, znanj, vrednot in nepopisanih pravil delovanja ter obenem prepoznavanja smisla organizacije. S pomočjo programa krepimo kompetence za transformacijo in prehod v misleče delovno okolje. 

Študije kažejo, da se od 70 % do 90 % učenja na delovnem mestu odvije preko mentorstva in neformalnega usposabljanja. Referenčni standard smo preizkusili na izbranih mentorskih parih.

Lastna izkušnja nam je pokazala, da tovrstni tandemi uspešno aklimatizirajo mentoriranca v organizacijsko kulturo in njene vrednote. Ugotovili smo, da gre za neprimerljiv pristop za doseganje prenosa organizacijske modrosti, spretnosti in znanja od tistih najbolj izkušenih do manj izkušenih kadrov. Rezultat je učinkovitejše učenje, ki zmanjšuje agonijo preizkušanja in napak ter negotovosti zaposlenih, hkrati pa razvija širok nabor sposobnosti, povečuje zadovoljstvo in podpira karierni razvoj vključenih posameznikov.

Izkušnje mentorjev in mentorirancev pričajo o zadovoljstvu ob predaji oziroma sprejemu znanja in razvoju zavezništev, ki služijo tudi kot podpora pri premikanju strateških pobud in delujejo kot svojevrstno priznanje v konkurenčnem delovnem okolju.

Psihosocialna podpora ter verodostojno in trajno zavezništvo med mentorjem in mentorirancem se tako vzdržujeta tudi po zaključenem formalnem mentorstvu. Krepimo zaupanje, zvestobo in pripadnost med zaposlenimi, kar posledično uresničuje poslanstvo trajnosti podjetja.

Posebnost vašega podjetja je tako imenovani »zeleni onbording«. Torej specifičen način prenosa vrednot , ki se za posameznike začne že ob vstopu v podjetje. Za naravoslovno podjetje imate izrazit posluh za subtilne in taktične vrednote. Se strinjate?

Hvala za zanimivo in laskavo oceno. Verjetno zares iščemo pogoje drugačnega delovanja tako, da skušamo poiskati poti ven iz običajnih vrzeli komunikacije, procesnega in operativnega dela kot tudi samega postavljanja ciljev in prioritet, ki se včasih menjano na dnevni bazi. Kar se tiče »zelene pisarne«, ki je specifičen primer rekrutacije novih zaposlenih oziroma onboardinga, smo tu zavzeli stališče ujemanja vrednot in vrlin. Seveda se vsega lahko priučimo, a poiskati prava globlja ujemanja zaposlenih z organizacijsko kulturo pa so tista strateška usmeritev GEN-I, ki nas dela vsak dan boljše. In zeleni onboarding je program, ki spodbuja zeleno miselnost in trajnostni razvoj. Spodbuja multidisciplinarnost ekip ter delo na razvojnih projektih, ki so inovativni, kreativni in zeleni. Glavni cilji so spodbujanje multi-disciplinarnosti timov, povezovanja, sodelovanja, prilagajanja, spodbujanje k mišljenju izven okvirjev, spodbujanje trajnostnega in inovativnega razmišljanja ter privzgajanje kulture GEN-I (spoštovanje, odgovornost, prilagodljivost, vključenost, predanost). In nenazadnje, to je tudi način, kako sam spoznam nove sodelavce, saj lahko z njimi neposredno delam na teh zelenih projektih.

Podnebna diplomacija, termin, ki ga je EU skovala že pred leti, državljane EU nagovarja k izraziti skrbi za okolje. In korona čas nas je pretresel na premnogih ravneh, s čimer smo postali še bolj odprti za sočutenje soljudi in tudi okolja. Nobena država se ne more proti podnebnim spremembam boriti sama, zato se EU ukvarja tudi s podnebno diplomacijo. Ob tem so pozvali k globalnim ukrepom za omejitev škode zaradi podnebne krize. Pri GEN-I ste s 1. januarjem 2021 tozadevno naredili velik korak, kajne?

Drži. GEN-I kot prvi v Sloveniji vsem svojim odjemalcem ponuja le še električno energijo brez CO2. Zavedamo se, da je podnebna kriza največji izziv človeštva. Če želimo obvarovati naš planet in generacijam, ki prihajajo, omogočiti življenje v čim bolj zdravem okolju, moramo ukrepati zdaj. V GEN-I se zavedamo svoje odgovornosti pri prehodu v zeleno prihodnost. Naša zaveza je brezogljična prihodnost brez fosilnih virov energije. Prepričani smo, da lahko vsak od nas pripomore k zeleni preobrazbi. V boju s podnebnimi spremembami je čas za dejanja zdaj. V GEN-I bomo kot največji dobavitelj v Sloveniji v 2021 svojim gospodinjskim in poslovnim odjemalcem dobavili več kot 3.150 milijonov kWh električne energije. Ker bomo elektriko brez CO2 dobavljali prav vsem našim odjemalcem, bomo iz tega naslova njihov ogljični odtis v primerjavi z letom 2019 znižali za 1,65 milijonov ton CO2 letno. Po javno dostopnih podatkih je letni ogljični odtis povprečnega gospodinjstva dobrih 6 ton CO2 letno. Z našo ponudbo bomo 40 odstotkom vseh slovenskih gospodinjstev v povprečju znižali njihov ogljični odtis za 2,5 ton letno.  

Torej ste v GEN-I v veliki meri sprejeli soodgovornost za okolje in s tem pokazali ne le zgleda, pač pa moč trajnostnega vodenja in vzgajanja kadrov in poslovnega okolja s z vrlinami integritete?

V GEN-I sprejemamo svoj del odgovornosti za zeleno preobrazbo energetike in želimo voditi z zgledom. Kot prvi smo pred leti ponudili možnost samooskrbe s sončnimi elektrarnami, sedaj gremo korak dlje. Vse naše odjemalce želimo opolnomočiti, da sami nekaj storijo za naš planet, na izjemno enostaven način. Z izbiro vira energije. Sam sem prepričan, da je energija sonca najčistejša izbira za prihodnost. Odjemalcem bomo zato med drugim prvič omogočili dobavo elektrike, ki bo 100 % proizvedena iz sončne energije. Kot največji dobavitelj v slovenski energetiki moramo biti zgled ostalim. Če zmore GEN-I, zmore cela Slovenija.

Na družbo brez CO2 ni treba čakati do leta 2050. To lahko storimo že prej. In v GEN-I iz leta v leto dokazujemo, da smo najbolj zaupanja vreden partner in najboljša izbira med dobavitelji električne energije. Lani spomladi smo ob koroni vsem svojim gospodinjskim odjemalcem znižali cene elektrike. Tokrat bomo vsem našim odjemalcem prvič omogočili, da si sami izberejo brezogljičen vir energije, ki jim najbolj ustreza. Lahko se bodo odločali med energijo sonca, energijo vode in jedrsko energijo. Verjamemo v moč povezovanja vseh brezogljičnih virov in tehnologij z enim samim skupnim ciljem: doseči podnebno nevtralnost.

Z takim delovanjem ste vir navdiha mnogim. Zelena preobrazba pa je že v razmahu, kajne?

V resnici smo komaj začeli, a rezultati so vseeno zelo dobri. Skupina GEN-I je danes vodilni promotor in pospeševalec zelene preobrazbe pri nas. Do zdaj smo v Sloveniji postavili več kot 2000 sončnih elektrarn za individualno samooskrbo, postavili smo prvo  samooskrbno sončno elektrarno na večstanovanjski stavbi na Jesenicah in prvo samooskrbo OVE skupnost v Budanjah pri Ajdovščini.  Že več kot deset let smo vodilni kupec energije iz razpršenih obnovljivih virov. GEN-I je prva družba v Sloveniji, ki je izdala zeleno obveznico. Sodelujemo pri razvoju tehnologij za prilagajanje odjema pri malih odjemalcih in izvajamo pilotne projekte. Z znanjem in postavljeno infrastrukturo zagotavljamo povečanje samooskrbe, učinkovitejšo rabo energije, pametno upravljanje energije in izničenje ogljičnega odtisa pri porabi odjemalcev. Pot je še dolga, a skupaj bomo zmogli. Pridružite se nam na poti v solarno dobo.

Izr. prof. dr. Lucija Mulej
Sociologinja, antropologinja, predavateljica, publicistka