Dve tretjini zaposlenih redno nosi maske na delovnem mestu

10. 12. 2020, 07:00 | Kariera | Vir: STA

                            Dve tretjini zaposlenih redno nosi maske na delovnem mestu (foto: Profimedia) Profimedia

Skoraj dve tretjini zaposlenih na delovnem mestu ves čas nosi zaščitno masko, je pokazal tretji del Valiconove raziskave o tem, kako Slovenci v času epidemije pazijo nase in na druge. Le nekaj več kot polovica jih je ves ali skoraj ves čas vzdrževala priporočeno razdaljo do drugih, polovica pa se je izogibala tveganim stikom s sodelavci.

V skupnem projektu Sledilnika za covid-19, Mladih zdravnikov Slovenije in Valicona so med drugim ugotovili, da sedem odstotkov zaposlenih nikoli ali skoraj nikoli v času epidemije na delovnem mestu ni nosilo maske, vendar teh niso vprašali, ali so bili morda na delovnem mestu sami in nošenje maske ni bilo smiselno.

Kot najslabše upoštevano priporočilo na delovnem mestu se je izkazalo prezračevanje, saj je zanj ves čas ali skoraj ves čas skrbelo 43 odstotkov vprašanih. Vseh štirih priporočil se je ves ali skoraj ves čas držalo 27 odstotkov vprašanih.

Med obiskom drugih gospodinjstev v zaprtih prostorih je masko nosilo 44 odstotkov vprašanih, enak odstotek pa jih zatrjuje, da so hodili izključno na kratke obiske in na nobenem obisku niso jedli ali pili. Le odstotno točko manj je bilo takih, ki so na vseh obiskih vzdrževali razdaljo vsaj dveh metrov.

Kot ugotavlja raziskava, je na obiskih največ, kar tri četrtine anketirancev upoštevalo higieno rok, a je bilo med temi znatno več žensk kot moških. Prav tako so tisti, ki so bili na večjem številu obiskov, priporočila slabše upoštevali.

Najbolj dosledno ljudje upoštevajo samozaščitna priporočila ob obiskih trgovine, banke, pošte ali bencinske črpalke, kjer jih je kar 88 odstotkov ves čas ali skoraj ves čas nosilo maske, 81 odstotkov si je razkuževalo roke, 77 odstotkov pa je upoštevalo varno razdaljo do drugih. Vseh treh navedenih priporočil sta se držali dve tretjini vprašanih. Ob opravkih so se bolje zaščitili tisti, ki spadajo v ogroženo skupino.

Kot ob predstavljenih rezultatih ugotavljajo avtorji raziskave, bi bilo smiselno razmisliti o strategiji spodbujanja varnega druženja. Kot možno rešitev vidijo varno druženje majhnih skupin na javnih površinah namesto druženja po domovih. Tam se namreč ljudje bolj držijo priporočil, pa tudi verjetnost prenosa virusa je na odprtih prostorih manjša.

Tudi za izboljšanje obnašanja na delovnem mestu je po njihovem še kar nekaj prostora, saj je kar polovica zaposlenih, ki delo opravlja na delovnem mestu, redno v tveganih stikih s sodelavci, zlasti v času skupne malice, dolgih sestankov, odmorov za kajenje in podobno, ko bi lahko bolj poskrbeli za zračenje prostorov in dosledno uporabo mask.