Fitnesi in plesni klubi zaradi posledic epidemije v veliki finančni stiski

Zdravstveni inšpektorat RS je v času od razglasitve epidemije v Sloveniji izvajal nadzor nad športnimi dejavnostmi, prejel pa je 39 prijav in izrekel štiri kazni v zvezi z izvajanjem različnih športnih dejavnosti. V času od 13. marca do 31. maja so prejeli 32 prijav kršitev pri športnih aktivnostih, od konca epidemije pa še dodatnih sedem.

Obravnava 13 prijav se je zaključila, ker kršitve niso bile ugotovljene. Ostali postopki pa so še v teku, je pojasnila Andreja Mojškrc z zdravstvenega inšpektorata. Hkrati je izpostavila, da je ob izvajanju športnih dejavnosti še naprej treba upoštevati higienska priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Kršitev niso zaznali v slovenskih fitnesih in plesnih klubih oz. društvih, so navedli v Fitnes iniciativi Slovenije in Plesni zvezi Slovenije (PZS). Predsednik slednje Jadran Živković je sicer dejal, da so bili klubi odgovorni zase, potem ko so jim priporočila, usklajena z NIJZ poslali s PZS.

"Klubi so morali organizirati vadbo po pravilih. Po mojih informacijah je vse potekalo brez težav. To se najprej vidi pri starših, ki so bili v več ali manj vseh klubih vajeni biti skupaj z otroki v garderobah. Zdaj teh nismo potrebovali, zato staršem nismo dovolili, da bi hodili v klube. Če bi bilo kaj narobe, oziroma bi kdo kršil pravila, bi nas o tem zagotovo obvestili," je dejal Živković.

Prave finančne težave se šele kažejo

Večje težave bo imela zveza pri financiranju klubov. Izpad je namreč precejšen. Zveza je morala odpovedati vsa tekmovanja od začetka marca do zadnjega vikenda junija. Z enim organiziranim tekmovanjem za moderne tekmovalne plese pa seveda finančnih težav ni moč rešiti.

"Izpada je kar precej, zabeležili bomo krepek minus. Če bomo izpeljali kakšno tekmo, bo ta manjši. Čisto ga pa ne moremo odpraviti. Okvirno bo imela zveza med 30.000 in 35.000 evrov izgube," je poudaril Živković. Izgubo bodo dodatno beležili tudi klubi, a podatke o tem na PZS še zbirajo.

Nekateri klubi so bili namreč v času epidemije v zahtevnem položaju, saj so morali plačevati najemnine pri zasebnikih tudi takrat, ko je bila aktivnost ustavljena. Tisti, ki so bili upravičeni do odpustka plačila, bodo imeli manjši izpad, ostali bodo krepko v minusu, je zaključil Živković, ki ga za naslednje obdobje skrbi predvsem položaj šolstva, ki je povezan s plesno dejavnostjo.

"Za vse nas, ne samo plesno dejavnost, ampak tudi ostale športne panoge, bo veliko odvisno od tega, kakšen bo režim šolanja. Če bodo izvedli ponekod dopoldanski in popoldanski pouk, je to ubijalec za vse športe, ne le za nas, saj bodo ljudje razdeljeni in ne bo moč trenirati pred sedmo zvečer. Nemogoče je, da bi vse panoge takrat organizirale treninge," je zaskrbljeno pristavil Živković.

Vseeno upa, da bo šolstvo ostalo organizirano na način, kot je bilo pred epidemijo novega koronavirusa, ali pa vsaj s šolanjem na daljavo. "Potem bodo otroci popoldne prosti in lahko trenirajo," je dodal Živković.

Iz slovenske fitnes iniciative pa znova opozarjajo, da so v času epidemije obstali v sivi coni. Obenem poudarjajo, da obisk fitnesa ne predstavlja dodatnega tveganja za okužbo z novim koronavirusom.

Marko Geršak, pobudnik iniciative, je zagotovil, da fitnesi spoštujejo vsa navodila NIJZ, finančni položaj pa ni rožnat. "S točnimi številkami ne bi operiral, saj je pravi problem šele zdaj, ne le v času zaprtja. Izpad dohodka se zdaj veča, saj smo začeli z delom zunaj sezone, škodo pa merimo v več sto tisoč evrih. Vadbeni centri si bodo opomogli le tako, da ostanejo odprti," poudarja Geršak.

Podpore in pomoči od države nimajo, zaradi česar se bojijo, da bi morali številni centri prenehati poslovati.

Vadba na prostem dobra alternativa, a težko nadomesti vadbo v dvorani

V času zaprtja je bilo vse več pobud ljudi za vadbe na prostem. Pri fitnesih temu niso najbolj naklonjeni. "Vadbe v naravi izvajamo že leta. Je pa organizirana fitnes vadba zaradi praktičnosti in funkcionalnosti lažje izvedljiva v zaprtih prostorih, zaradi zunanjih dejavnikov kot so dež, veter, mraz in tako naprej. Poleg tega je vadba v organiziranem prostoru bolj obiskana," so dejali v iniciativi.

Plesne šole in klubi že dlje časa izvajajo poletno varstvo, ob dodatnih omejitvah pa večina aktivnosti že tako poteka v naravi. "Ples v naravi je primeren, saj lahko bolje zagotovijo predpisano minimalno razdaljo. Kolikor imamo podatke, to možnost izkorišča veliko šol," je za konec dejal Živković.

Napisal Aljoša Žvirc

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord