Gospodarske posledice zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije manjše kot spomladi

Umar

14. 1. 2021, 10:30 | Kariera | Vir: STA

                            Gospodarske posledice zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije manjše kot spomladi (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Gospodarske posledice zajezitvenih ukrepov v drugem valu epidemije covida-19 so manjše kot spomladi, vendar pa tudi bolj osredotočene na storitvene dejavnosti, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Trošenje gospodinjstev se je oktobra in novembra ob zaostritvi ukrepov močno zmanjšalo, povečalo pa se je njihovo varčevanje.

Ob strogih zajezitvenih ukrepih se je na začetku zadnjega četrtletja 2020 v Sloveniji prodaja v trgovini in nekaterih storitvenih dejavnostih, predvsem povezanih z zasebno potrošnjo, precej zmanjšala, je Umar navedel v najnovejši izdaji Ekonomskega ogledala.

V drugem valu epidemije so bile manj prizadete izvozno usmerjene dejavnosti. Izvoz blaga v države EU, kamor izvozimo okoli tri četrtine blaga, in proizvodnja predelovalnih dejavnosti sta se po rasti v tretjem četrtletju proti koncu leta nadalje povečala.

Ob ohranjanju interventnih ukrepov na trgu dela in predvidoma manjšem padcu gospodarske aktivnosti kot v prvem valu epidemije se je število registriranih brezposelnih decembra nekoliko povečalo, kot ugotavlja Umar, večinoma kot posledica sezonskih dejavnikov. Konec decembra je bilo brezposelnih 87.283 oseb, kar je 3,7 odstotka več kot konec novembra in 15,9 odstotka več kot pred letom.

"Tudi na povprečno bruto plačo od spomladi pomembno vplivajo interventni ukrepi. V zasebnem sektorju se je medletna rast plač od aprila, ko je močno porasla zaradi vpliva metodologije izračuna statistike plač ob velikem številu napotitev zaposlenih oseb v ukrep čakanja na delo, postopoma umirjala," so navedli na Umarju.

V javnem sektorju pa se je z razglasitvijo drugega vala epidemije in ponovnim izplačevanjem kriznih dodatkov znova nekoliko povišala. Podobno kot v prvem valu epidemije je bilo najmočneje prizadeto gostinstvo, kjer se je precej zmanjšalo tudi število delovno aktivnih.

Zmanjšali so se tudi izdatki gospodinjstev za osebne, razvedrilne, športne in druge storitve. Zaradi zaprtja nenujnih trgovin se je močno skrčila prodaja v trgovini z motornimi vozili in trgovini na drobno s poltrajnimi in trajnimi dobrinami. Zaradi manjšega prometa tovornih in osebnih vozil ter tranzita tujih turistov je bila nižja tudi prodaja v trgovini na drobno z motornimi gorivi. Ponovno se je okrepila prodaja živil v trgovini na drobno ter prodaja po pošti in internetu.

Epidemija in ukrepi za njeno zajezitev so zaradi manjšega povpraševanja močno vplivali tudi na gibanje nekaterih cen storitev in blaga. Medletni padec cen življenjskih potrebščin se je konec leta 2020 nekoliko poglobil. K temu je prispevala precejšnja umiritev rasti cen storitev in hrane, kar na Umarju pripisujejo večji ponudbi zaradi dobre letine, skromno aktivnostjo v gostinstvu ter popolnim zaprtjem nekaterih drugih dejavnosti.