Tri vražje ženske, ki so združile slovenske podjetnice

Kako gledate na lanski prvi dogodek 500 podjetnic, ki ste ga organizirale?

Urša: Zagotovo nanj gledamo s ponosom! Uspelo nam je nekaj, kar je večina trdila, da ni mogoče – da bi tri posameznice, majhne podjetnice, lahko združile toliko podjetnic na plačljivem dogodku, brez začetne prepoznavnosti ali zaledja državnih inštitucij. A je uspelo! Vemo, da je bil dogodek bistveno drugačen kot preostali tovrstni dogodki. Bil je odsev naše srčne želje in odločnosti, da ustvarimo dogodek, kakršnega v Sloveniji še ni bilo.

Zorica: Da ne govorimo o izjemni energiji, ki je bila na dogodku, o smehu, stalnih aplavzih, celo solzah gan­jenosti, o tem, da gospod predsednik Borut Pahor kar ni želel oditi ... Res je bilo čudovito.

Petra: Nekaj slik za obuditev spominov si lahko ogledate na spletni strani www.podjetnica.com.

Kaj boste letos ponudile novega, boste morda kaj izboljšale, spremenile, dopolnile ... Kaj bo drugače?

Petra: Seveda bomo stvari dopolnile, izboljšale in spremenile. Kot prvo – že lani smo se trudile, a letos nam je uspelo dobiti za govornika enega od najboljših podjetnikov Slovenije – gospoda Iva Boscarola, lastnika podjetja Pipistel.

Zorica: Povezale smo se tudi z društvi, združenji zunaj slovenskih meja: s Hrvaško, Srbijo in Avstrijo, od koder bodo letos prihajala udeleženke.

Urša: Vsak predavatelj bo udeleženkam povedal en 'recept', nasvet, ki ga je sam izkusil in jim bo prišel prav na njihovi poslovni poti.

Petra: Uf, in še mnogo več, a vsega ne smemo razkriti, ker potem bi se izgubil element presenečenja, kajne?

Potem pa se osredotočimo na vas tri, kako ste vsaka zase začele poslovno pot?

Zorica: Imam 14 let delovne dobe, enajst let sem delovala pri istem delodajalcu, a se je po toliko letih moja varnost hitro razblinila in po njej je sledila streznitev, saj sem v prvem tednu dobila odpoved v službi, naslednji teden izgubila partnerstvo pri blagovni znamki OTD in tretji teden prejela najlepšo novico ... Da bom drugič mamica. V najslabšem trenutku se mi je pripetila najlepša stvar. Preostalo mi ni nič drugega, kot da sem se pobrala na noge in nadaljevala delo, kot vem in znam. Dokončno sem se osamosvojila in ponosna sem nase, da sem v vseh preizkušnjah obdržala trezno glavo. V krizi sem našla priložnost, sledila svojim idejam ter sanjam in se niti za hip več ne ozrem nazaj, sem pa hvaležna za vse pridobljene izkušnje.

Urša: Moja poslovna pot se je začela prav na hitro, brez globokega razmišljanja. Po sedemnajstih letih stalne in varne službe v veliki korporaciji sem se odločila, da je čas za nove izzive. Vprašala sem se, kaj znam najbolje početi. In odgovor je bil na dlani ... Organizirati! Saj sem večino svojega življenja nekaj organizirala. Zato sem to vrlino spravila v poslovno obliko in se podala na pot podjetništva. Vsekakor je bila to ena izmed najboljših odločitev mojega življenja, saj počnem to, kar mi je všeč, in pri tem uživam.

Petra, pa vi, kako opisujete svoje začetke v poslovnem svetu?

Petra: Ker mi ni bil všeč sistem in to, kar se je od mene pričakovalo – bodi odlična, dolgo študiraj, pridobi varno redno zaposlitev in potem delaj vsak dan brez prestanka do lepe pokojnine – sem izstopila iz šolstva in odprla s. p., ne da bi natančno sploh vedela, kaj naj počnem. Vem, malo nespametno, danes tega ne bi naredila več. Tako se je začelo. Najprej sem tržila finančne produkte, nato izdelovala spletne strani in skrbela za optimizacijo, pozneje delala kot tržnik in vodja klicateljev v klicnem centru ... In končno našla pot, kako delati tisto, kar me je res veselilo – predavala, izobraževala. Imela sem redne delavnice, kjer sem učila izdelati in urejati spletno stran. Pozneje sem napisala knjigo Česar nas niso naučili v šolah, in iz tega so se potem odprle druge poti – predavanja in izobraževanja.

Kako pa si delite vloge v projektu 500 podjetnic?

Urša: Nimamo prav striktno razdeljenih vlog, vsaka počne tisto, v čemer je najboljša ... Zorica s sponzorji, Petra z mediji in spletnimi zadevami, jaz pa imam kontakt s predavatelji, vse dopisne zadeve ... A največkrat se naše vloge prepletajo, tako da vsaka poprime za tisto, kar je v trenutku najnujnejše.

Kaj pa vas navdušuje v prostem času, kolikor ga pač imate?

Zorica: Trenutno sem na porodniškem dopustu in proste trenutke posvetim temu, da budno spremljam odraščanje svojih dveh otrok. Šport ostaja moj dnevni spremljevalec, a mi je ravno tako zelo pomembna dobra družba prijateljic in nasmeh najbližjih, katerim z veseljem posvetim vsako prosto minuto.

Urša, pa vi in vaš prosti čas?

Urša: Prosti čas? Kaj pa je to? Malo heca ... Prosti čas preživim s sinom, prijatelji, rada grem hodit, uživam v dobri kulinariki in kozarcu odličnega vina. Zelo rada tudi plešem, pojem, berem. Všeč mi je spoznavati nove ljudi, nove kraje in kakšne skrite kotičke, kjer se lahko umaknem od vsakdanjega hitenja.

In vi, Petra, imate kaj prostega časa?

Petra: Prostega časa je dovolj. Se mi zdi malo klišejsko, da podjetniki nimajo časa – odvisno kdo in za kakšno pot se odločijo. Že gospod Sandi Češko je rekel, da ima več kot 60 dni v letu in večino vikendov popolnoma prostih samo za družino. Jaz v prostem času, ki si ga kar izborim, izjemno rada s partnerjem potujem – obiskala sva Mehiko, Venezuelo, Kalifornijo, Nevado, Šrilanko, Mauricius, Maldive, Dominikansko republiko, evropske države ... To je nekaj najlepšega, kar imam v življenju! Sicer sem zaljubljena v naravo – sprehodi po gozdu, planinarjenje, izleti po naši čudoviti Sloveniji ... Samo povejte, kdaj in kje, in sem vedno za!

Za zaključek: Kaj bi svetovali mladim podjetnicam iz lastnih izkušenj?

Zorica: Strah in negotovost sta tista dejavnika, ki pogosto preprečujeta, da bi na poti realizirali ideje ter najpomembnejše – da bi vztrajali. Vseeno je pogum tisti, ki prevlada takrat, ko imamo dovolj znanja, izkušenj in ti sama notranja moč pove, da je to prava stvar. Je pa kanček strahu potreben, da bi ostal previden, zaščiten, a vendar odločen doseči svoj cilj!

Urša: Naj najprej ugotovijo, kaj jih v življenju veseli, kaj rade počnejo in naj to poskusijo spremeniti v svojo podjetniško pot. Naj se ne ustrašijo konkurence. Prav je, da jo poznajo in spoznajo, saj se lahko med seboj povežejo in ustvarijo kaj novega, kot smo me naš dogodek, pa imava dve od treh isto dejavnost. Naj se čim več družijo in mrežijo z drugimi podjetnicami, se pogovarjajo, izmenjujejo izkušnje, naj jim ne bo nerodno prositi za pomoč, saj jo bodo vedno dobile. Predvsem pa naj ne obupajo po prvem padcu, naj se poberejo in gredo pogumno in vztrajno naprej do svojega cilja!

Petra: Ne posnemajte moških. Bodite ženske! In delujte s svojo žensko energijo, čeprav boste 'pristale' v moškem svetu podjetništva. In nikakor se ne primerjajte z moškimi! Smo popolnoma drugačne, s svojimi šibkostmi in svojimi močmi, samo naučiti se moramo s tem delovati tako, da nam prinaša želene rezultate. Pogum v roke in skok za svojimi sanjami! Naj vas delo navdihuje in ne uničuje. Ne pozabite pa, da je življenje bistveno več kot zgolj posel, kariera ... Tega nikoli ne pozabite, čeprav nas kapitalizem sili v to.

V povezovanju je moč

Drugi največji dogodek ženskega podjetništva v Sloveniji – 500 podjetnic, zgodil se je 12. marca v Austria Trend hotelu v Ljubljani, je dogodek v znamenju poguma in vztrajnosti (ter rdeče barve), na katerem podjetnice lahko pridobijo nova znanja, izmenjajo vizitke in najdejo nove zaveznice, poslovne partnerice, prijateljice oziroma osebe, s katerimi lahko skupaj uresničijo velike sanje.

Zorica, Urša in Petra imajo visoka pričakovanja, saj so na dogodek povabile znana imena, med drugim tudi Iva Boscarola: "Udeleženkam smo že večkrat obljubile, da bo to dogodek, na kakršnem še niso bile in ga ne bodo nikoli pozabile, saj se jim bo vtisnil v misli in srce. In to moramo upravičiti!"

Pripravila: Liza Metkovič, foto: Aleš Pavletič

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ