"Delati rad, a delati ves čas in biti neprestano dosegljiv je paradoks, ki je absurden!"

Matej Černe o digitalizaciji dela

15. 12. 2019, 11:08 | Kariera | Vir: STA

                            "Delati rad, a delati ves čas in biti neprestano dosegljiv je paradoks, ki je absurden!" (foto: Anže Malovrh/STA) Anže Malovrh/STA

Digitalizacija podjetjem in njihovim zaposlenim prinaša mnoge prednosti, a tudi težave. Prekarno delo, pritiski k prilagodljivosti in stalni dosegljivosti delavcev vodijo v izgorelost, posledično pa tudi v zmanjšanje produktivnosti.
 

Razprava o posledicah digitalizacije oziroma uporabi sodobnih tehnologij in z njimi povezanih novih ureditev dela je aktualna že več desetletij, s hitrim napredkom tehnologije pa prehaja še bolj v ospredje. Temi digitalizacije in njenemu vplivu na delo se posveča tudi predavatelj in raziskovalec na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Matej Černe.

Kot je pojasnil, so pozitivni učinki digitalizacije že dobro raziskani, sam pa želi s svojimi raziskavami osvetliti tudi njene negativne vidike. Z združevanjem preteklih raziskav s področja ustvarjalnosti, kreativnosti, vodenja in oblikovanja dela poskuša ugotoviti, kako naj bo delo v dobi digitalizacije oblikovano, da bo imelo ekonomsko vrednost, hkrati pa bo v ospredje postavilo človeka.

"Prihodnost je v oblikovanju dela in organizacij, ki bodo vključevala vrednostni sistem, načela etike, ki bodo že sama po sebi omejila delovni čas, pričakovanja, da se zaposlenih ne bo izkoriščalo, temveč gradilo na njihovih vrlinah, hkrati pa jim omogočala delovni čas, počitek, življenje izven delovnega mesta," je povedal Černe.

Biti ves čas dosegljiv je absurd

Delo v današnji digitalni družbi pogosto zaznamujejo nestabilne zaposlitve, pomanjkanje socialnih pravic, zaposleni se težko poistovetijo s sodelavci ali z njimi navežejo prijateljske stike, kar vodi v občutek izoliranosti in osame, poleg tega pa ima tovrstno delo še dodatne potencialno negativne učinke, kot je denimo stalna povezanost.

V tradicionalnih delovnih razmerjih se namreč zaradi digitalizacije odpirajo vedno nove možnosti za delo od doma oziroma možnost, da zaposleni svoje delo nosijo domov, kar posega v njihovo razmerje med delom in prostim časom. Slednje tistim, ki v svojem delu uživajo in v njem vidijo smisel, omogoča, da delajo praktično ves čas, da o delu ves čas razmišljajo ter so ves čas dosegljivi, kar je po mnenju Černeta paradoks, ki je "absurden".

"Oseba uživa v delu, vendar v delo vlaga toliko časa in energije, da se zaradi tega počuti pod stresom, kar vodi v izgorelost. To pa ima negativne posledice tako za človeka kot tudi za delodajalca, saj zmanjšuje delovno storilnost delavca, posledično pa tudi ekonomski učinek," je pojasnil Černe.

Nenazadnje se negativne posledice kažejo tudi v javnih blagajnah, saj se zaradi stresa in izgorelosti povečuje število in trajanje bolniških staležev, rastejo stroški javnih zdravstvenih storitev in socialnih transferjev, manjša pa se tudi produktivnost. Po podatkih evropske raziskave iz leta 2013 seštevek stroškov vseh omenjenih dejavnikov Evropo stane približno 600 milijard evrov na leto.

Zaradi tega je eno izmed pomembnih vprašanj, ki jih prinašajo digitalizirana delovna mesta, kako oblikovati delo, da bo to delo vodilo v zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost za delo in delovno produktivnost, hkrati pa ne bo posegalo v osebno življenje in prosti čas.

Bistveno je iskanje ravnovesja

Za preseganje negativnih posledic digitalizacije je po mnenju Černeta bistvenega pomena ravnovesje. To denimo pomeni, da bi morali omejiti časovno obdobje, ko se od zaposlenega pričakuje odzivanje na elektronsko pošto, kar mnoga podjetja po svetu že uvajajo.

V skandinavskih državah je meja med delovnim in prostim časom bistveno bolj jasna kot pri nas. To pomeni, da negativnih vidikov digitalizacije še ne znamo uravnavati tako dobro kot Skandinavci, ki so tudi med prvimi uvajali skrajšani delovni čas, je povedal Černe.

Ostali ukrepi za preseganje negativnih posledic digitalizacije pa so mehkejši, vežejo se na odnose in sisteme vrednot, je pojasnil Černe. Eden takšnih mehkejših ukrepov je denimo določanje ravni samostojnosti in avtonomije delavca. Drug ukrep pa je povezan z načinom oblikovanja dela.

V preteklosti se je po besedah Černeta delo oblikovalo od zgoraj navzdol, pri čemer je menedžer povedal, kaj in na kakšen način bo zaposleni delal. Pri bolj modernem načinu oblikovanja dela pa je delavec bolj samoiniciativen, samostojno spreminja svoje delo in delovnim nalogam pripisuje različne pomene ipd.

Temelj je človek in njegovo zdravje

Odgovornost za iskanje ravnovesja pri negativnih posledicah je po mnenju Černeta tako na strani delodajalca kot tudi zaposlenega, dosežena mora biti v sožitju. "Na vodstvu je, da ustvari delovni kontekst, ki zaposlenim omogoča, da delajo zmerno, da si delo prilagodijo lastnim željam in potrebam, zaposleni pa morajo razmisliti, kateri so tisti cilji, ki jih želijo doseči, da ne bodo presegli zdrave mere vsrkanja v delo."

Potrebno je poiskati ravnovesje med stalno povezanostjo, inoviranjem in povečevanjem ekonomske vrednosti, temelj vsega pa je po besedah Černeta človek, njegovo duševno in fizično zdravje, zadovoljstvo in zavzetost.

"To je element, ki povečuje inovativnost in s tem kapital, ki izkorišča pozitivne učinke digitalizacije in vodi do ekonomske vrednosti."

napisala Lea Udovč