Miha Murn: "Iskati vzor v drugih je dobro, imeti mentorje še boljše!"

Intervju

13. 7. 2021, 08:00 | Kariera | Piše: Izr. prof. dr. Lucija Mulej

                            Miha Murn: "Iskati vzor v drugih je dobro, imeti mentorje še boljše!" (foto: Osebni arhiv (Miha Murn)) Osebni arhiv (Miha Murn)

Miha Murn, 26-letni Slovenec, ki je umetniško pot pričel že pri desetih letih, nam je razkril, kako gleda na svet, človeka in vsa sosledja, ki jih naše poti in srečevanja nudijo. Je predsednik prvega mednarodnega Rotary kluba pri nas, in sicer Ljubljana International Rotary. Je ustanovitelj AAMI zgodbe, ki bo nekoč postala mesto srečevanj umetnikov in velikanov tako posla kot duha. Druži se z velikimi imeni domače in tuje scene. Kako notranja odločenost in vera lahko premikata meje možnega, pa si preberite v nadaljevanju.

Spoštovani g. Murn, pri 26. letih ste predsednik prvega mednarodnega Rotary združenja v Sloveniji, drži?

Res je. V letošnjem maju smo odprli Rotary Club Ljubljana International. Po enem letu dela smo združili različne profile ljudi iz različnih držav, različnih kultur, nacionalnosti, a vendar iste mentalitete, da skupaj pomagamo talentom in pozitivnim zgodbam. Naše poslanstvo je, da pomagamo tujim podjetjem v Sloveniji in slovenskim podjetjem, ki se podajo na pot v tujino. Delamo na povezovalnem elementu tuje in slovenske diplomacije ter pomagamo zgodbam, kjer so naše znanje ali izkušnje dobrodošle. Bankirji, ekonomisti, ljudje iz mednarodne trgovine, častni konzuli, veleposlaniki itn. - vsi ti želijo v naš klub prispevati svoj socialni krog in si želijo s svojim prostovoljnim delom pomagati okolici ter predvsem vzpostaviti močnejše povezave med državami, zato bomo veliko sodelovali z drugimi mednarodnimi klubi iz tujine. Vse to ne bi bilo mogoče brez podpore našega distriktnega guvernerja (Rotary D 1912), g. Iztoka Seljaka in mojih pobudnikov iniciative: g. Milana Lapajneta, g. Petra Ilga, g. Igorja Gregorčiča in g. Iztoka Marenča. Pri ustanavljanju kluba pa sta pomembno vlogo odigrala tudi g. Janez Podobnik in g. Anton Končnik.

Kako se počutite v svoji koži. Kaj je vaša vizija?

S to funkcijo nedvomno prevzemam odgovornost za izpeljavo naših ciljev in se obenem zahvaljujem vsem sočlanom za izkazano zaupanje. Naša vizija je, da združujemo mednarodno skupnost v Sloveniji. Veliko je poslovnežev, ki pridejo iz tujine in opravljajo odgovorne menedžerske vloge, obenem pa mnogokrat niso dovolj vključeni v slovensko poslovno sfero. Želimo si večje povezanosti tujih veleposlaništev z gospodarstvom, več povezav med mednarodnimi poslovnimi skupinami in slovenskimi poslovnimi združenji. Del naše vizije je podpora mladih posameznikov, ki delujejo na področju znanosti, kulture, športa in drugih dejavnosti ter kažejo veliko samoiniciativnost in potencial. Sodelujemo tudi v distriktnih projektih, eden izmed zadnjih je projekt za boj proti onesnaženosti planeta s plastiko »Adijo plastenka«.

Predali ste mi kar nekaj vaših gradiv; ste pesnik, slikar, umetniško izredno angažiran posameznik. Torej je umetnost tisti jezik, ki ga najraje govorite in vam je zato najbližji?

V svetu umetnosti in kulture živim že, odkar pomnim. Pri 10-ih letih sem pričel z malim ateljejem v kleti družinske hiše in od takrat razvijam svojo AAMI zgodbo, ki je v letih prerasla iz malega ateljeja v mednarodno skupino podjetij AAMI Corporation. Moja vizija ni samo promocija mojega dela in razvijanje moje umetniške kariere, ampak tudi pomoč drugim kulturnim ustvarjalcem ter podpora promociji kulture na vseh področjih. Za menoj je več sto organiziranih dogodkov, projektov in aktivnosti na področju kulture. Ustvarili smo mrežo preko 300 poslovnih partnerjev in preko 3000 umetnikov. Skupaj z našo AAMI ekipo ne »hodimo v službo«, ampak živimo tak stil življenja, da premikamo meje, ki so se zdele fiksne in dotlej nedostopne. Zadnja leta razvijamo koncept AAMI City, ki bo kot kulturno mesto ponujalo pomoč ustvarjalcem, obenem bo prostor za dogodke, kulinarična doživetja, turistične atrakcije, mednarodna povezovanja podjetij in kulturnih inštitucij ter še mnogo več.

Imate pa tudi precej poznanih prijateljev in dobro sodelujete tudi z g Mermalom in BTC mestom. Lahko morda mladim razložite, kjer ste prejeli navdih in kako to, da vas poslušajo »veliki«?

Prijatelj in poslovni partner g. Jože Mermal je eden tistih, ki vidi potencial in gradi zgodbe na dolgi rok. Z družbo BTC d.d., generalnim partnerjem mojega Zavoda Atelje Art Murn International, smo začeli sodelovati pred dobrimi sedmimi leti in od takrat naprej naše sodelovanje vsako leto raste in se razvija, saj želimo skupaj razvijati potenciale na področju kulture ter ustvarjalcem nuditi prostore za razstavljanje ali drugačne predstavitve. Naša skupna želja je pomagati tistim, ki se ne morejo ali ne znajo promovirati in tistim, ki si tega ne morejo privoščiti. Z našimi aktivnostmi prav tako ustvarjamo nove mednarodne povezave med sfero kulture in sfero posla. Vključujemo umetnike v poslovne procese, pomagamo poslovnim skupinam z inovativnimi pristopi ter povezujemo domače in tuje akterje in inštitucije. BTC je kot odprta družba lahko zgled v marsikaterem pogledu; ne le Sloveniji, temveč tudi širši regiji. Priznati moram, da bi potreboval občutno več časa, da bi ustvaril to, kar sem, brez takih podpornikov, kot je družba BTC d.d. in brez poslovnega Botticellijevega kluba, ki mi svetuje na moji poti. Vedno sledim vodilu, da ne znam ničesar najbolje, zato se moram učiti od vseh okoli sebe celo svoje življenje.

Kako pa ste preživeli leto, ki nas je vse zaprlo v kovid čas. Za umetnike to leto ni bilo enostavno.

Preteklo leto je bilo za marsikoga zelo težavno, še posebej za ustvarjalce v kulturi. Nas, AAMI Corporation skupino, je rešilo to, da imamo tako široko razvejane dejavnosti ter storitve in imamo posledično vedno dovolj dela. Večinoma smo se ukvarjali s svetovanjem podjetjem, opremljanjem interierjev, grafičnim oblikovanjem, tiskom, fotografijo, prodajo umetnin in promocijo umetnikov. V zadnjem letu smo se tudi preselili in si uredili nove, veliko večje poslovne prostore v BTC City Ljubljana.

Kaj je vaš življenjski moto?

Toliko jih je, da bi morali dodati prilogo, ampak mislim, da bo tale povedal veliko: “Watch your thoughts, for they will become actions. Watch your actions, for they'll become habits. Watch your habits for they will forge your character. Watch your character, for it will make your destiny.” - Margaret Thatcher

Kako pa gledate na svet, na prihodnost mladih? Vas kdaj skrbi dobrobit vsega, kar se nam domala zdi samoumevno?

Prihodnost je za vsakega posameznika drugačna, saj vsakdo gleda na vse skozi svoj objektiv. Mislim, da je svet postal tako hitro spreminjajoč se in tako močno globaliziran, da bomo prej ali slej vsi na skupnem imenovalcu, namreč v zavedanju, da smo vsi v istem bazenu. Že danes dogodki v Aziji vplivajo na Evropo, dogodki v Severni Ameriki na Afriko in podobno. Vedno bolj se moramo zavedati, da novi trendi, nove smernice, nova pravila začenjajo puščati globalno sled. Vedno bolj moramo razumeti, da na svojem malem vrtičku ne moremo pridelovati več kot le krompir in korenje - za eksotično sadje je treba iti čez mejo. Po drugi strani se soočamo s problemi, ki so nam bili jasni že nekaj let, a vseeno s premalo energije rišemo poteze za spremembe le-teh.

Kako pa so vas vzgajali; kolikšen pomen imajo za mlade vzorniki?

Mislim, da je vzgoja sigurno močan del vsakega posameznika, vendar pa je veliko odvisno od osebe same tudi v nadaljnjih letih. Sami si namreč krojimo krog ljudi, kjer se gibamo. Nekateri ti jemljejo energijo, drugi ti jo dajejo, z nekaterimi rasteš, z nekaterimi stagniraš, tako je bilo od nekdaj. Sami se odločamo, kaj jemo, kje živimo, s kom živimo, kaj delamo in najpomembnejše - v kaj verjamemo. Iskati vzor v drugih je vsekakor dobro, imeti mentorje še boljše. Sam imam Botticellijev poslovni klub, kjer združujem posameznike in posameznice, ki so na različnih področjih in v različnih industrijah dosegli veliko. Pomagajo mi pri mojih odločitvah in kreaciji »AAMI Future«. Želim si, da bi imeli vsi posluh za nasvete bolj izkušenih ljudi in razumeli, koliko ti lahko predajo. Sam vem, da nisem nikoli najboljši v nobeni smeri in se moram celotno življenje razvijati in težiti k izboljšavam.

Pred časom s te v Rotary lansirali nov projekt, adijoplastenka.si; kakšna je bila vloga vsakega rotarijca?

To je projekt, ki kaže na energijo rotarijanskega gibanja pri reševanju težav, s katerimi se naša družba sooča. Vsak rotarijec lahko s promocijo tega projekta in predvsem ideje pomaga pri projektu, med drugim tudi s finančnimi sredstvi, ki vse to omogočajo. Vsi ti projekti pa morajo zaživeti s celotno družbo, torej tudi s tistimi, ki niso del Rotary družine. Projekt vsekakor odseva močno podobo ljudi, ki stojijo za njim, predvsem mojih dveh kolegov Iztoka Seljaka in Janeza Podobnika. Vsem čestitam za res velik napredek in vse projekte, ki so jih skreirali v zadnjem rotarijskem letu.

Kako pa povezujete pojme kot so ljubezen, umetnost, lepota?

Ne povezujem jih. Zame so del enega pojma. Brez ljubezni živimo izgubljeni, brez umetnosti ne vidimo širše slike in ne razmišljamo izven okvirjev, brez lepote pa je vse grdo. Sam sem po duši estet in cenim lepoto vseh oblik. Včasih res ne razumem nekaterih, ki jim je za vse vseeno. Je res, da obstaja veliko stilov, različnih okusov in ni meja, ampak včasih sem zgrožen oziroma bolje rečeno, razočaran. Potem pa si rečem, da naj vsak živi po svoje, vidi svoje in ceni svoje.

In kje se vidite čez 5-10 let?

Čez 5 let je ena zgodba, čez 10 je druga. Sedaj bomo v roku dveh let zaključili širitev AAMI-ja na področja upoštevajoč našo 6-letno vizijo, čez 5 let bomo gradili novo zgodbo AAMI Factory, čez 10 let AAMI City, čez 25 let pa AAMI Towers ... Projektov, idej in konceptov je na miljone. Meni je važno, da z vsakim letom sledim svoji viziji in gradim zapuščino. Sam težim k nenehnim izboljšavam samega sebe in si želim, da vedno znova najdem nekaj, česar še ne znam, nek prostor, kjer še nisem bil, nove ljudi, ki jih še ne poznam in nove države, kjer še nisem »jedel kosila«. Vem, da z vsakim letom pridobivam na odgovornosti, po drugi strani pa z vsakim letom delam bolj z glavo, kot s silo. Veliko stvari je za menoj, a vendar sem komaj na začetku in mislim, da ta stavek velja za vsakogar - ne glede na starost.

Kakšen bi bil svet, če bi ga vodile ženske?

Na nek način svet že vodijo ženske. Moški sicer sedimo na položajih bolj pogosto, kot ženske in smo glave družbe, ženske pa so vrat, ki obrača glavo, kakorkoli želijo. Že od nekdaj je tako in vedno bo. Sem pristaš enakopravnosti med spoli, sem pa tudi realist in vem, da so določene karakteristike žensk boljše za nekatere stvari, določene karakteristike moških pa za druge. Vem, da moški lahko lika cunje, ženska pa vozi avtobus, vem pa tudi, da ženska težje dela fizično od jutra do večera in, da moški ne more delati toliko stvari naenkrat kot ženska. Vsi vemo da obstajajo izjeme, kot povsod v družbi, tudi pri spolih. Celotna filozofija človeštva bazira na ženski in moškemu ter skupaj in samo skupaj lahko vodimo družbo. Najboljši je vsekakor miks v vodstvenih vrstah.

Izr. prof. dr. Lucija Mulej
Sociologinja, antropologinja, predavateljica, publicistka