9. 10. 2020, 06:00 | Vir: STA

Neformalno se izobražuje največ Slovencev med 35 in 44 letom

Daniel Novakovič/STA

Lani je bilo v neformalno izobraževanje v Sloveniji vključenih 6,4 odstotka prebivalcev, starih od 15 do 64 let, kažejo podatki Sursa. Med njimi je bilo lani največ oseb, starih med 35 in 44 let. Med 15 do 34 starimi so prevladovali moški, med starejši od 45 in na sploh pa je med udeleženci tovrstnih izobraževanj več žensk.

Po podatkih republiškega statističnega urada (Surs) se je lani neformalno izobraževalo za eno odstotno točko več prebivalcev Slovenije kot leta 2015. Med osebami, vključenimi v neformalno izobraževanje, je bilo 73 odstotkov delovno aktivnih, več kot polovico (57 odstotkov) pa se jih je izobraževalo zaradi potreb dela. Zaradi osebnega razvoja in interesa se je izobraževalo 43 odstotkov oseb, so zapisali na spletni strani Sursa.

Ugotovili so, da na odločitev o vključitvi v neformalno izobraževanje vpliva že dosežena izobrazba. Med vključenimi v neformalno izobraževanje je bilo 52 odstotkov oseb s terciarno izobrazbo in 37 odstotkov oseb s srednješolsko izobrazbo ter samo 11 odstotkov oseb z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo. Pri tem so se med osebami z doseženo srednješolsko ali nižjo izobrazbo v neformalno izobraževanje v večji meri vključevali moški, med osebami z vsaj višješolsko ali srednješolsko izobrazbo pa ženske.

Veliko več žensk se je v primerjavi z moškimi izobraževalo tudi v tretjem življenjskem obdobju. Po podatkih Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje je bilo v šolskem letu 2018/2019 v njihove izobraževalne programe vključenih več kot 15.000 študentov, med katerimi je bilo le 10 odstotkov moških. Najstarejši udeleženci teh izobraževanj so bili stari več kot 90.

Presenečenje na hrvaški cerkvi. Mislili so, da so se je znebili, a se ne da

Slovenija se sicer po udeležbi v formalno ali neformalno izobraževanje uvršča v evropsko povprečje, in sicer se formalno ali neformalno izobražuje 11,2 odstotka prebivalcev, starih med 25 in 64 let. Na tem področju prednjači Švedska s 34,3 odstotka prebivalcev v starosti 25 do 64 let, vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje. Na repu držav Evropske unije pa so Hrvaška, Bolgarija in Romunija z manj kot štirimi odstotki, kažejo podatki Sursa.

Po njih je imelo v letu 2019 dostop do interneta več kot 650.000 gospodinjstev, kar je 89 odstotkov vseh gospodinjstev, v katerih je živela vsaj ena oseba, stara med 16 in 74 let. V letu 2019 je internet za izobraževanje uporabljalo 23 odstotkov prebivalcev, starih med 16 in 74. Po 5 odstotkov prebivalcev te starosti se je udeležilo spletnega tečaja ali je internet uporabljalo za komuniciranje s predavatelji ali študenti, 20 odstotkov pa jih je uporabljalo spletno gradivo.

Podatki o uporabi interneta in računalnikov pri izobraževanju v letu 2020 bodo zaradi epidemije covida-19 verjetno precej drugačni. "Epidemija covida-19 je povzročila, da se je moral večji del tako formalnega kot neformalnega izobraževanja preseliti na splet. V trenutku je postalo zelo pomembno, kako so naša gospodinjstva opremljena z računalniško opremo in v kolikšni meri smo računalniško opismenjeni," so o tem zapisali na Sursu.

Podatke o vključevanju prebivalcev Slovenije v formalno in neformalno izobraževanje so objavili ob koncu tedna vseživljenjskega učenja, ki je letos v priredbi Andragoškega centra Slovenije potekal že petindvajsetič, in sicer med četrtim in oktobrom. Kot so o projektu napisali na spletni strani andragoškega centra, z njim opozarjajo na vseprisotnost in pomembnost učenja v vseh življenjskih obdobjih in vlogah, ki jih posameznik v svojem življenju prevzema.